Page 440 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Janja Plazar

hovo razumevanje in samozavest pri poučevanju fizikalnih vsebin – ki pred-
stavljajo temelj za razumevanje trajnostnih izzivov sodobne družbe – nista
na dovolj visoki ravni. Študenti menijo, da najbolje poznajo tiste koncepte,
ki so tesno povezani z vsakdanjim življenjem in se v javnosti o njih veliko-
krat govori, kot so obnovljivi viri energije in učinek tople grede. Ta ugotovitev
je skladna s trditvami Gilberta Malavoloneque in Nilze Costa (2022) ter Vere
Montalbano (2018), ki opozarjajo, da so abstraktnejši pojmi pogosto slabše
razumljeni, kar omejuje zmožnost celostnega razumevanja okoljskih proble-
mov in iskanja učinkovitih rešitev.
Študenti svoje znanje o abstraktnejših in zahtevnejših pojmih, kot so en-
tropija, elektromagnetna indukcija in radioaktivnost, ocenjujejo kot precej
šibko. Pomanjkanje razumevanja teh konceptov predstavlja oviro za celovito
obravnavo okoljskih izzivov, saj prav ti pojmi omogočajo razumevanje ključ-
nih fizikalnih zakonitosti, ki vplivajo na trajnostni razvoj. Ta rezultat potrjuje
ugotovitve raziskav, ki poudarjajo potrebo po sistematičnejšem vključevanju
trajnostnih tem v kurikularne vsebine naravoslovja ter razvoju kompetenc za
medpredmetno povezovanje (Jauhariyah, Prahani idr., 2021; Rauch in Steiner,
2013).
Kljub temu da večina študentov izraža visoko podporo vključevanju traj-
nostnih vsebin v pouk, pa njihova samozavest pri razlagi teh vsebin ostaja
nizka – le eden se je ocenil kot zelo samozavestnega. Jana-Michaela Timm
in Matthias Barth (2021) poudarjata, da je nizka samozavest učiteljev eden
ključnih dejavnikov, ki zavira učinkovito uvajanje trajnostnih tem v pedago-
ško prakso.
Pri izbiri pedagoških pristopov so študenti izrazito naklonjeni eksperimen-
talnemu in izkustvenemu učenju ter projektnemu delu, ki spodbujata ak-
tivno sodelovanje učencev in razvijata njihove kompetence za reševanje pro-
blemov. Manjšo pomembnost pripisujejo tradicionalnim pristopom, kot sta
razlaga s pomočjo drsnic in ogled izobraževalnih videoposnetkov. Takšne
preference so v skladu s sodobnimi didaktičnimi smernicami, ki poudarjajo
pomen aktivnega učenja, povezovanja z vsakdanjimi izkušnjami ter spodbu-
janja kritičnega mišljenja (Great in Great, 2020; Green in Somerville, 2015).
Na podlagi ugotovitev lahko sklenemo, da bi morali študijski programi za
bodoče učitelje razrednega pouka več pozornosti nameniti razvoju znanj in
kompetenc na področju trajnostnega razvoja, zlasti pri poučevanju zahtev-
nejših fizikalnih vsebin. Ob tem je smiselno poudariti pomen didaktičnega
usposabljanja, ki študentom omogoča pridobivanje izkušenj z načrtovanjem
in izvajanjem pouka, usmerjenega v trajnostne vsebine, ter spodbujanja re-
fleksije o lastni pedagoški praksi.

440