Page 295 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 295

Z branjem slikanic k trajnostno naravnani družbi


             spodbujarazmislek teroblikovanjestališčin vrednot vpovezavi strajnostnim
             razvojem. Estetski elementi slikanice pa pripomorejo k poglobljenemu čust-
             venemu doživljanju, otrokom temo približajo, da jo lažje razumejo, čustveno
             ponotranjijo in s tem postopno (pre)oblikujejo dojemanje sveta.
               Izhodišče za celovit pristop k obravnavi izbrane slikanice predstavlja mul-
             timodalna analiza, ki omogoča preučitev interakcije med besedilom, ilustra-
             cijami in vsebinsko-oblikovnim odnosom, ki vpliva na razumevanje pomena
             (Haramija in Batič, 2013; 2016). Dragica Haramija in Janja Batič (2025, str. 129–
             130) poudarjata, da je sopostavljanje različnih kodov sporočanja v enovito
             celoto značilnost multimodalnih besedil, v katerih se informacije različnih
             kodov ne podvajajo, ampak dopolnjujejo in skupaj ustvarjajo nov pomen.
             V vzgojno-izobraževalnem procesu branje slikanic hkrati pomeni tudi razvi-
             janjemultimodalnepismenosti.
               Pogovor o prebranem in poustvarjalne dejavnosti pa ne prinašajo le novih
             znanj,temvečsooblikujejoosebnostnelastnostiintrajnostnozavest,skladno
             z Unescovimi smernicami o vzgoji za trajnostni razvoj (UNESCO, 2017; Sloven-
             ska nacionalna komisija za UNESCO, 2022; Vižintin, 2024).
               Namen raziskave je bil preučiti, kako z izbrano slikanico spodbuditi bralno
             pismenost v predšolskem obdobju ter kako bodoči vzgojitelji literarno izkuš-
             njo povezujejo s spodbujanjem trajnostnega razvoja.

             Metodologija
             Cilj raziskave je bil preučiti vpliv multimodalnega dela na pristope za razvoj
             gradnikov bralne pismenosti v predšolskem obdobju ter prepoznavanje in
             povezovanje literarne izkušnje bodočih vzgojiteljev z namenom ozaveščanja
             in spodbujanja trajnostnega delovanja pri predšolskih otrocih. Zastavili smo
             si raziskovalna vprašanja:

                – Katere gradnike bralne pismenosti bodo bodoči vzgojitelji povezali z
                  literarno izkušnjo odnosa posameznika do živali in narave z namenom
                  postopnega razvijanja trajnostnega delovanja?
                – Katere metode bodo udeleženci raziskave izpostavili v zvezi s spodbu-
                  janjem posameznih gradnikov bralne pismenosti v predšolskem ob-
                  dobju?
                – Ali bodo študentje pri razvijanju posameznih gradnikov bralne pisme-
                  nosti dejavnosti načrtovali medpodročno?

               Kriteriji za izbor bralnega gradiva so literarni (Haramija, 2017, str. 24–25) in
             likovni(Zupančič,2017, str. 44). Zateoretičnaizhodišča stauporabljeni me-


                                                                            295
   290   291   292   293   294   295   296   297   298   299   300