Page 294 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Barbara Bednjički Rošer in Dragica Haramija

držav Evropske unije, ki nagovarjajo skupno evropsko identiteto, stremijo k
vključevanju, sprejemanju drugačnosti in zagotavljanju enakosti za vse ljudi,
pri čemer je posebna pozornost namenjena okolju in boju proti podnebnim
spremembam, kar lahko vzgojitelji z otroki postopno razvijajo skozi »pro-
blemsko občutljivost, ozaveščanje strategij reševanja ter iskanje novih poti in
rešitev« (Dolinar in Likar, 2021, str. 72). Jurka Lepičnik Vodopivec idr. (2023) pi-
šejo, da razvoj ustrezne okoljske zavesti in sodobnega koncepta trajnostnega
razvoja, ki združuje okoljsko, socialno in ekonomsko dimenzijo, temelji na
vzgojiteljeviizbirimetod dela,kiotrokom omogočijo uporabo pridobljenega
znanja, razvoj odgovornosti za lastno prihodnost in dejavno spreminjanje
kulture obnašanja in ravnanja.
Slikanica Moje mesto (2023) skozi literarno izkušnjo odnosa posameznika
in družbe do narave, živali in okolja z upoštevanjem naslovnikove starosti
(predšolski otroci) ozavešča o aktualnih in perečih izzivih preobremenjenega
naravnega okolja ter globalnih posledicah neodgovornega človekovega de-
lovanja (pri čezmernem izčrpavanju ekosistemov, kar se kaže v zmanjševa-
nju biotske raznovrstnosti) in spodbuja vključujoče trajnostno delovanje ter
»prevzemanj[e] iniciativnosti za ustvarjalne rešitve ter njihovo realizacijo«
(Drljić in Riccarda Kiswarday, 2021, str. 19).
Poučevanje za kompetence trajnostnosti poteka na različne načine, Eu-
rydice (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 2024) med evropskimi sistemi
izobraževanja Slovenijo uvršča k državam, kjer je trajnostnost splošni cilj izo-
braževanja oz. vrednota v izobraževanju, s tem povezane kompetence pa so
vključene v vsa področja dejavnosti ter imajo pomembno vlogo pri preha-
janju v zeleno in trajnostno prihodnost evropskih družb. Pomembno je za-
vedanje, da posledice človekovega vpliva na okolje ubeseduje tudi sodobna
otroška književnost, ki je lahko vzgojiteljem izhodišče pri vzgajanju in izo-
braževanju otrok v odgovorne ter ozaveščene posameznike, saj preko branja
mladim generacijam omogoča razvijanje vrednot in pridobivanje raznolikih
znanj.
V predšolskem obdobju ima branje večplastno vlogo, saj otrokom omo-
goča estetsko doživljanje besedil, spodbuja etično razumevanje sveta, krepi
kritično mišljenje in odgovarja na njihove razvojne potrebe po spoznavanju
sebe ter okolja (Haramija, 2017; Kordigel Aberšek, 2008; Marjanovič Umek idr.,
2006). Ob tem ima izbrano literarno besedilo pedagoško funkcijo, saj posre-
duje vrednote in odpira prostor za pogovor ter estetsko funkcijo, ki bogati
otrokovo doživljanje jezika in umetniškega izraza (Saksida, 2017, 1994). Sli-
kanica Moje mesto (Sein in Märtens, 2023) je lahko v predšolskem obdobju
ustrezno izhodišče za pogovor, saj otrokom omogoča celostno izkušnjo,

294