Page 195 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Odgovornarabazaslonov pri predšolskih otrocih

Strokovnjaki poudarjajo, da so negativni učinki zaslonov pogosto pove-
zani z izpodrivanjem kakovostnih dejavnosti – kot so igra, gibanje, branje ali
skupni čas z družino. Zato večina smernic, tudi slovenske (Vintar Spreitzer
idr., 2021), priporoča omejevanje zaslonskega časa za predšolske otroke: po-
polno odsotnost zaslonov do drugega leta starosti ter omejeno in nadzoro-
vano rabo pri otrocih, starih med dve in pet let. Vendar pa tudi avtorji smernic
opozarjajo,daznanstvenopodprtadoločitevnatančnihčasovnihomejitevše
ni mogoča – priporočila temeljijo na previdnostnem načelu in aktualnih razi-
skovalnih spoznanjih. Kljub tem smernicam pa raziskave, ki jih navajajo Lore-
dana Covolo idr. (2021), še vedno opozarjajo na potrebo po zgodnjem prepo-
znavanju tveganj, povezanih s povečano rabo zaslonov, da lahko ustrezno
ukrepamo in preprečimo dolgoročne negativne posledice na razvoj otrok.
Empirični podatki kažejo tudi na razkorak med starševskim zaznavanjem tve-
ganj in dejansko prakso, saj večina staršev kljub zavedanju priporočil otro-
kom omogoča več zaslonskega časa, kot je priporočeno (Covolo idr., 2021).
Za zmanjšanje razvojnih tveganj, povezanih z izpostavljenostjo otrok za-
slonom, strokovnjaki predlagajo štiri ključna načela odgovorne rabe zaslo-
nov – t.i. 4M (iz angl.) pristop: Minimize (omejitev rabe zaslonov), Mitigate
(ublažitev negativnih učinkov), Mindfully use (premišljena raba) in Model
(zgled) (Canadian Paediatric Society, Digital Health Task Force, 2019; Ponti,
2023). Vloga odraslih – staršev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev –
je zato ključna pri usmerjanju otrokove rabe zaslonov in razvoju digitalne
pismenosti.
Povečana raba zaslonov v predšolskem obdobju torej ni zgolj vprašanje
količine preživetega časa pred zasloni, temveč tudi kakovosti uporabe in
podpore odraslih pri oblikovanju zdravih navad. Pomembno je, da se pri
otrocih že v tem obdobju začnejo razvijati ustrezne digitalne kompetence,
prav tako pa je pomemben vseživljenjski razvoj digitalnih kompetenc staršev
in vzgojiteljev, da lahko ti podprejo zdrav razvoj in preprečujejo morebitne
negativne vplive na kognitivne sposobnosti otrok.
Ker so digitalne tehnologije danes povezane z oblikovanjem znanja, iden-
titete in medosebnih odnosov, je za trajnostno naravnano družbo nujno, da
posamezniki razvijejo zmožnost kritične, odgovorne in uravnotežene rabe
tehnologije. Ugotovitve strokovne in raziskovalne skupnosti kažejo na po-
trebo po celostnih podpornih sistemih, ki v omenjenem kontekstu vključu-
jejo družino, vrtec in širše družbeno okolje. Spodbujanje zgodnjega razvoja
digitalnih kompetenc ter zagotavljanje strokovne in institucionalne podpore
temuprocesupredstavljaključnonaložbovvključujočo,etičnotertrajnostno
digitalno prihodnost.

195