Page 194 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Tina Lango in Andreja Klančar

Teoretični uvod
Predšolsko obdobje je ključno za celosten razvoj otroka, saj se v zgodnjih
letih življenja oblikujejo temeljne kognitivne, govorne, socialne, čustvene in
gibalne zmožnosti. Starši in vzgojitelji imajo pri tem ključno vlogo, saj otroci
večino učenja v tem obdobju pridobijo preko opazovanja in neposredne so-
cialne interakcije (Vintar Spreitzer idr., 2021). Digitalna tehnologija je danes
vse prisotnejša tudi v zgodnjem otroštvu. Mnogi otroci se s zasloni srečajo
že pred drugim letom starosti. To poudarja pomen vseživljenjskega učenja,
znotraj katerega razvoj digitalnih kompetenc postaja eden ključnih dejavni-
kov za uspešno, odgovorno in vključujoče delovanje posameznika v digitali-
zirani družbi (Evropska komisija, 2022). Evropska komisija v okviru Akcijskega
načrta za digitalno izobraževanje (2021–2027) in Okvira digitalnih kompetenc
za državljane (DigComp 2.2) izpostavlja pomen razvoja digitalnih spretnosti
že od zgodnjega otroštva naprej, saj so te ključne za aktivno sodelovanje v
sodobni družbi ter za osebni in poklicni razvoj posameznika (Evropska komi-
sija, 2020, 2022).
Raziskaveovplivuzaslonovnarazvojpredšolskihotrokkažejoraznolikere-
zultate. Na eni strani lahko kakovostne izobraževalne vsebine in interaktivne
aplikacije podpirajo razvoj predpismenosti, domišljije in osnovnih kognitiv-
nihzmožnosti (AndersoninSubrahmanyam, 2017;Radesky idr.,2016).Starši
pogosto prepoznajo pozitivne vplive digitalnih vsebin na ustvarjalnost, jezi-
kovni razvoj in socialne veščine otrok (Seršen idr., 2024). Po mnenju Michelle
Ponti (2023) so pozitivni učinki možni predvsem, kadar je raba premišljena
in vsebinsko podprta z izobraževalnim namenom. Na drugi strani pa šte-
vilneempirične raziskaveopozarjajonapovezavemed povečano uporabo
zaslonov in negativnimi razvojnimi izidi – zlasti na področjih jezika, pozor-
nosti, izvršilnih funkcij in socialne interakcije (Fitzpatrick idr., 2023; Hammrich
idr., 2023; Hutton idr., 2020). Povečana izpostavljenost zaslonom v zgodnjem
otroštvu je povezana z večjim tveganjem za zakasnel jezikovni razvoj, motnje
pozornosti in zmanjšano sposobnost samoregulacije. Otroci, ki presežejo pri-
poročeni čas rabe zaslonov, dosegajo slabše rezultate na področju komuni-
kacije (Duch idr., 2013). Kljub tem ugotovitvam je pri interpretaciji rezultatov
potrebna previdnost. Večina raziskav ugotavlja le korelacije, ne pa tudi nepo-
srednih vzročnih povezav. Pogosto za povezavami med uporabo zaslonov in
z njimi povezanimi učinki stojijo drugi dejavniki, kot so socialno-ekonomski
status, neugodni vzgojni slogi, kakovost starševske prisotnosti in drugi vplivi
(Vintar Spreitzer idr., 2021). Pri tem je treba upoštevati, da je velikosti vpliva
prav tako pomembna.

194