Page 15 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vpliv vseživljenjskega učenja

na zmanjševanje socialne izključenosti
vEvropskiuniji

Dejan Hozjan
Univerza na Primorskem,
Pedagoška fakulteta
dejan.hozjan@upr.si

Po podatkih Eurostata se je v letu 2020 približno petina (21,5) prebivalcev
Evropske unije soočala stveganjem socialne izključenosti. Na izrazito povečan-
je tveganja s socialno izključenostjo so vplivale nestabilne gospodarske raz-
mere in povečanje brezposelnosti v času epidemije covida-19. Kljub temu da
so se po epidemiji covida-19 gospodarske razmere in brezposelnost umirile, pa
slednje ni bistveno vplivalo na delež tveganja socialne izključenosti. Celo več, v
letu 2024 je bilo moč zaznati povečanje deleža prebivalcev, ki so bili izpostav-
ljeni tveganju socialne izključenosti,in sicer na kar21,6.Resnost problema
socialne izključenosti v Evropski uniji se odraža tudi v njenih razvojnih doku-
mentih, kot sta npr. Evropski steber socialnih pravic in Akcijski načrt za izvajan-
je evropskega stebra socialnih pravic ter posebni finančni instrument, Evropski
socialni sklad + (ESS+). Ker se v teh strateških dokumentih izpostavlja vseživ-
ljenjsko učenje kot pomemben dejavnik pri zmanjševanju socialne izključe-
nosti, smo v prispevku analizirali podatke o socialni izključenosti med letoma
2015 in 2023 v Evropski uniji in vlogi vseživljenjskega učenja pri zmanjševanju
le-te. Analiza vloge vseživljenjskega učenja pri zmanjševanju socialne izklju-
čenosti je pokazala, da vseživljenjsko učenje ni ključen dejavnik zmanjševanja
socialne izključenosti, ampak ima bistveno močnejši neposreden vpliv skupina
ekonomskih dejavnikov. Vseživljenjsko učenje pa ima posreden vpliv.
Ključne besede: Evropska unija, socialna izključenost, revščina, vseživljenjsko
učenje, izobraževalni dejavniki
© 2025 Dejan Hozjan
https://doi.org/10.26493/978-961-293-538-2.1

Uvod
Socialna izključenost predstavlja resen problem Evropske unije, saj se s tve-
ganjem njenega pojava sooča kar vsak peti prebivalec. Slednje je postalo še
posebej pereč problem v obdobju epidemije covida-19. Če se je v obdobju
od leta 2015 do 2020 delež tveganja socialne izključenosti zmanjševal, pa se

Hudovernik, S., Lepičnik Vodopivec, J., Drljić, K., Birsa, E., Mezgec, M., Cotič, N.,
Dolenc, P., Ferbežar, N., Hozjan, D., in Štemberger, T. (ur.). (2025). Vseživljenjsko učenje
kot temelj trajnostne družbe. Založba Univerze na Primorskem.