Page 12 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Sanela Hudovernik idr.

analiza slikanice – pokaže, kako lahko vizualno-besedilne strategije krepijo
bralno pismenost in razumevanje trajnostnosti. Podobno izkustveni, sode-
lovalni pristop k poučevanju italijanščine kot drugega jezika potrdi, da kon-
sistentna raba ciljnega jezika spodbuja spontano ustno sporazumevanje ter
krepi avtentične dvojezične prakse.
Ustvarjalnost kot kompetenca za trajnostno družbo je v jedru več prispev-
kov. Eksperimentalne spodbude za ustvarjalno pripovedovanje pri mlajših
učencih pokažejo, da vidne didaktične podpore povečajo bogastvo jezika in
domišljijsko razsežnost naracij, kar se zrcali v medpredmetnem povezovanju
umetnosti, kjer študenti prepoznavajo umetniške dejavnosti kot učinkovito
strategijo za celostno in trajnostno znanje, čeprav opozarjajo na pomanjka-
nje časa, smernic in praktičnega usposabljanja. V predšolskem obdobju na li-
kovnem področju vzgojitelji pogosto poudarijo okoljski vidik trajnosti, a po-
trebujejo širšo strokovno podporo za celostno integracijo vseh razsežnosti.
Raziskave o dodatnih urah športa v podaljšanem bivanju empirično potrju-
jejo znaten porast srednje do visoko intenzivne gibalne aktivnosti, kar potr-
juje pomen strukturiranih, daljših in večkomponentnih intervencij v šolskem
okolju.
Naravoslovna pismenost in okoljska vzgoja sta predstavljeni kot konti-
nuum od vrtca do začetnega izobraževanja učiteljev. V vrtcih vzgojitelji naj-
pogosteje uporabljajo raziskovalne metode in konkretne materiale, pri če-
mer prevladujejo vsebine zdravja in ravnanja z odpadki, ob želji po več prak-
tičnih usposabljanjih. Raziskava o napovednikih okoljskih dejavnosti v vrtcih
pokaže, da prav okoljske kompetence vzgojiteljev zmerno in neposredno na-
povedujejo pogostost izvedenih praks – argument za ciljno usmerjena stro-
kovna izpopolnjevanja. Med bodočimi učitelji razrednega pouka se izkaže,
da je razumevanje fizikalnih konceptov, povezanih s trajnostnostjo, hete-
rogeno, samozavest pri poučevanju pa omejena; priporočene so praktične,
interdisciplinarne in inovativne metodologije, ki krepijo konceptualno razu-
mevanje in pedagoško samozavest. V isti liniji primerjava stališč vzgojiteljev
in učiteljev do medpredmetnega povezovanja pokaže večjo frekvenco ter
zaznano kompetentnost pri vzgojiteljih, medtem ko učitelji poročajo o ča-
sovnih in strukturnih ovirah – izsledek, ki kliče po kontekstualno prilagojenih
podporah.
Na presečišču transdisciplinarnosti in inkluzije je pristop STEAM (iz angl.
Science,Technology,Engineering,ArtsandMathematics) predstavljen kot obe-
tavna strategija inovativnega učenja za trajnostni razvoj otrok z okvaro vida.
Raziskava o uporabi pristopov STEAM v vrtcih v Italiji in Sloveniji kaže, da
vzgojiteljice v Sloveniji več pozornosti namenjajo prilagoditvam učnega pro-

12