Page 19 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 19

Vpliv vseživljenjskega učenja na zmanjševanje socialne izključenosti v Evropski uniji


               Kot je razvidno iz citiranega, se je pojem socialna izključenost tesno po-
             vezoval z revščino in gospodarskim razvojem. Zaznati je moč zavedanje, da
             socialna izključenost in revščina prebivalstvu preprečujeta dostop do zapos-
             litve in trga dela ter sta posledično odgovorni za omejeno družbeno aktiv-
             nost. Kot rešitev se je ponujala dostopnost znanja, predvsem za ranljive sku-
             pine, kar je izrazito izpostavljeno v poglavju Posodobitev evropskega soci-
             alnega modela z vlaganjem v ljudi in izgradnjo aktivne države socialnega
             varstva. »Vlaganje v ljudi in razvoj aktivne in dinamične socialne države bo-
             sta ključnega pomena tako za razvoj Evrope kot gospodarstva znanja kot za
             zagotovitev, da nastanek tega novega gospodarstva ne bo poslabšal obsto-
             ječih socialnih problemov brezposelnosti, socialne izključenosti in revščine«
             (European Parliament, b.l.).
               V naslednjem strateškem dokumentu Evropske unije z naslovom Evropa
             2020, ki je nastal leta 2010, pa je bil vzpostavljen koncept socialnega tržnega
             gospodarstva. Slednje se odraža v samem namenu razvoja Evropske unije
             do leta 2020 (Evropska komisija, 2010, str. 6): »[Evropsko unijo] preoblikovati
             v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala vi-
             soka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije.« Temeljni na-
             men dokumentaEvropa2020ni billespodbujanjegospodarskerasti nasploh,
             ampak je bil namenjen predvsem zagotavljanju koristi gospodarskega ra-
             zvoja za vse. Za razliko od Lizbonske strategije socialno tržno gospodarstvo
             ni samo opisano na neki deklarativni ravni, ampak je v dokumentu jasno iz-
             postavljen operativni načrt. To se odraža v nagovarjanju nosilcev politične
             moči na različnih ravneh in javnem urejanju področij vseživljenjskega uče-
             nja, zaposlovanja, zdravstva in socialne varnosti. Tako se področje reševanja
             socialne izključenosti tesno povezuje z različnimi dejavniki socialne izključe-
             nosti. Gre za vsebinsko celosten pristop k reševanju socialne izključenosti v
             Evropski uniji.Sočasno padokument vsebujekvalitativnein kvantitativneka-
             zalnikezaspremljanjezmanjševanjarevščinetersocialneizključenosti (str.6).
               Posebna pozornost je bila zmanjševanju socialne izključenosti v Evropski
             uniji namenjena v dokumentu Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije
             in Evropske komisije (b.l.) z naslovom Evropski steber socialnih pravic. Doku-
             ment, ki je nastal na podlagi resolucije o tem vprašanju iz l. 2017, temelji na
             20 ključnih načelih socialnih pravicah, ki so razdeljena v tri poglavja (Evropski
             parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija, 2017):

                1. »Enake možnosti pri dostopu do trga dela«, ki vključuje pravico do vse-
                  življenjskega učenja, enake obravnave in enakih možnosti pri zaposlit-
                  vi, ne glede na spol, raso, veroizpoved itd.;


                                                                             19
   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24