Page 19 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 19
Vpliv vseživljenjskega učenja na zmanjševanje socialne izključenosti v Evropski uniji
Kot je razvidno iz citiranega, se je pojem socialna izključenost tesno po-
vezoval z revščino in gospodarskim razvojem. Zaznati je moč zavedanje, da
socialna izključenost in revščina prebivalstvu preprečujeta dostop do zapos-
litve in trga dela ter sta posledično odgovorni za omejeno družbeno aktiv-
nost. Kot rešitev se je ponujala dostopnost znanja, predvsem za ranljive sku-
pine, kar je izrazito izpostavljeno v poglavju Posodobitev evropskega soci-
alnega modela z vlaganjem v ljudi in izgradnjo aktivne države socialnega
varstva. »Vlaganje v ljudi in razvoj aktivne in dinamične socialne države bo-
sta ključnega pomena tako za razvoj Evrope kot gospodarstva znanja kot za
zagotovitev, da nastanek tega novega gospodarstva ne bo poslabšal obsto-
ječih socialnih problemov brezposelnosti, socialne izključenosti in revščine«
(European Parliament, b.l.).
V naslednjem strateškem dokumentu Evropske unije z naslovom Evropa
2020, ki je nastal leta 2010, pa je bil vzpostavljen koncept socialnega tržnega
gospodarstva. Slednje se odraža v samem namenu razvoja Evropske unije
do leta 2020 (Evropska komisija, 2010, str. 6): »[Evropsko unijo] preoblikovati
v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala vi-
soka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije.« Temeljni na-
men dokumentaEvropa2020ni billespodbujanjegospodarskerasti nasploh,
ampak je bil namenjen predvsem zagotavljanju koristi gospodarskega ra-
zvoja za vse. Za razliko od Lizbonske strategije socialno tržno gospodarstvo
ni samo opisano na neki deklarativni ravni, ampak je v dokumentu jasno iz-
postavljen operativni načrt. To se odraža v nagovarjanju nosilcev politične
moči na različnih ravneh in javnem urejanju področij vseživljenjskega uče-
nja, zaposlovanja, zdravstva in socialne varnosti. Tako se področje reševanja
socialne izključenosti tesno povezuje z različnimi dejavniki socialne izključe-
nosti. Gre za vsebinsko celosten pristop k reševanju socialne izključenosti v
Evropski uniji.Sočasno padokument vsebujekvalitativnein kvantitativneka-
zalnikezaspremljanjezmanjševanjarevščinetersocialneizključenosti (str.6).
Posebna pozornost je bila zmanjševanju socialne izključenosti v Evropski
uniji namenjena v dokumentu Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije
in Evropske komisije (b.l.) z naslovom Evropski steber socialnih pravic. Doku-
ment, ki je nastal na podlagi resolucije o tem vprašanju iz l. 2017, temelji na
20 ključnih načelih socialnih pravicah, ki so razdeljena v tri poglavja (Evropski
parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija, 2017):
1. »Enake možnosti pri dostopu do trga dela«, ki vključuje pravico do vse-
življenjskega učenja, enake obravnave in enakih možnosti pri zaposlit-
vi, ne glede na spol, raso, veroizpoved itd.;
19

