Page 11 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Predgovor

moučinkovitosti in zaznane emocionalne inteligentnosti, pri čemer emocio-
nalna inteligentnost pojasni znaten del variance samoučinkovitosti. Kvalita-
tivna analiza vloge vzgojiteljev pri zgodnji obravnavi otrok z avtizmom raz-
krije dobro prepoznavanje zgodnjih znakov in uporabnost presejalnih orodij,
a tudi potrebo po poglobljenem usposabljanju za celovite strategije in in-
terdisciplinarno sodelovanje. V kontekstu inkluzije rezultati raziskave o able-
izmu med bodočimi pedagogi kažejo, da usmerjenost študijskih programov
pomembno napoveduje nižje ravni predsodkov, medtem ko miselna narav-
nanost o inteligentnosti ni zanesljiv napovednik. To opozarja, da sprememb
v odnosih do oseb z oviranostjo ne moremo pojasnjevati zgolj z implici-
tnimi teorijami o naravi kognitivnih sposobnosti. Nit socialne dimenzije traj-
nostnosti se nadaljuje s kvalitativnim vpogledom v prehode mladostnikov
iz strokovnih centrov v samostojno življenje, ki razkriva kompleksnost izzi-
vov, s katerimi se srečujejo – od stanovanjske negotovosti do obvladovanja
vsakdanjih veščin. Stalna podpora ter učenje v skupnosti sta prepoznana kot
ključna varovalna dejavnika.
V nadaljevanju monografija trajnostnost obravnava skozi teme digitalnih
praks.Vpredšolskemobdobjuraziskavao rabi zaslonovpotrdi dvojno naravo
digitalnega okolja: zmožnost za razvoj digitalnih kompetenc ter nekatera
tveganja (npr. znižana pozornost, povečana impulzivnost, slabši jezikovni ra-
zvoj),karzahtevausklajeno delovanjevrtcevin družin.Medštudenti jepriho-
dnja raba umetne inteligence najtesneje povezana z dejansko rabo in s sta-
lišči. Ozaveščenost o potencialih in tveganjih sama po sebi ni dovolj, kar do-
polnjujeorganizacijskaperspektiva,po kateri kulturavseživljenjskegaučenja
v podjetjih deluje kot ključni mehanizem za opolnomočenje starejših zapo-
slenih v dobi umetne inteligence. V starajoči se družbi lahko ustrezno načr-
tovana raba informacijsko-komunikacijske tehnologije in družbenih omrežij,
podprta s prilagojenimi orodji ter programi digitalnega opismenjevanja, pri-
speva k zmanjševanju osamljenosti starejših.
Tehnologije četrte industrijske revolucije prinašajo nove priložnosti tudi za
jezikovno raznolikost: umetna inteligenca, obdelava naravnega jezika, raz-
širjena/virtualna resničnost in internet stvari povečujejo dostopnost ter vi-
dnost manjšinskih jezikov, a hkrati odpirajo vprašanja digitalne neenako-
sti in homogenizacije variant, zaradi česar so nujne vključujoče politike. Za
učinkovito integracijo teh tehnologij v izobraževanje je ključno terminolo-
ško razčiščevanje pojmov, kot so informacijsko-komunikacijska tehnologija,
digitalizacija, digitalne kompetence, računalniško mišljenje in umetna inteli-
genca – le tako lahko deležniki usklajeno načrtujejo kurikularne in izvedbene
spremembe. Na didaktični ravni literaturazaotroke – denimo multimodalna

11