Page 16 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Dejan Hozjan

je v času epidemije trend spremenil in se je delež prebivalstva, ki je bil temu
tveganju izpostavljen, povečal. Rešitve nastalega stanja so ponujali številni
strateški dokumenti Evropske unije (npr. Evropskistebersocialnihpravic in Ak-
cijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic ter posebni finančni
instrument Evropski socialni sklad+(ESS+)).Pri temsejekot pomembno reši-
tevponujalo vseživljenjsko učenje.Tako smo lahko vdokumentuEvropskiste-
bersocialnihpravic opis vloge vseživljenjskega učenja zasledili v cilju, ki pravi,
da je »pomembno vsakemu državljanu zagotoviti dostop do ustrezne izo-
brazbe ter vzpostaviti učinkovit sistem socialne zaščite, ki ščiti najranljivejše
skupine v družbi, vključno z ›minimalno ravnjo socialne zaščite‹« (Evropska
komisija, 2017, str. 5). Vseživljenjsko učenje je bilo izpostavljeno kot gradnik za
socialno vključenost, ekonomsko mobilnost in prilagodljivost posameznikov
na spreminjajoč se trg dela. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, kakšno vlogo
ima dejansko vseživljenjsko učenje pri zmanjševanju socialne izključenosti v
Evropski uniji. Odgovor na zastavljeno vprašanje bomo iskali s pomočjo sta-
tističnih podatkov Eurostata za 27 držav članic Evropske unije med letoma
2015 in 2023. Predvsem nas bo zanimalo, kakšno vlog imajo izobraževalni,
socialni, ekonomski, zdravstveni in stanovanjski dejavniki pri zmanjševanju
socialne izključenosti. Posebna pozornost pa bo namenjena skupini izobra-
ževalnih dejavnikov, kot so osip, brezposelni mladi brez ustreznega usposab-
ljanja, zaključena le osnovnošolska izobrazba, zaključena terciarna izobrazba
in (ne)vključenost v izobraževanje odraslih.¹

Razumevanje socialne izključenosti v Evropski uniji
Socialna izključenost predstavlja večplasten proces, ki ga ni moč enoznačno
razumeti. V skladu s tem je potrebna poglobljena teoretična analiza pojava
in mehanizmov njegove vzpostavitve. Na ta način bo mogoče razumevanje
umestitvesocialneizključenosti vstrateške dokumenteEvropskeunije.
Kljub temu da je socialna izključenost od 80. let 20. stoletja predmet šte-
vilnih akademskih in znanstvenih razprav, pa ni soglasja o njeni definiciji.
Nesoglasja pri opredeljevanju pojma temeljijo na njegovi kompleksnosti in
večdimenzionalnosti (Soto Ramírez, 2012). Poggiese in Ibañez Martín (2023)
trdita, da obstaja skupna značilnost vsem opredelitvam, in sicer je to nad-
gradnja pojma revščina, saj ta ne odgovarja na vprašanja sodobne segrega-

¹ Izobraževalni dejavniki temeljijo na konceptu vseživljenjskega učenja, ki vključuje formalno
izobraževanje (od osnovnošolskega do terciarnega) in neformalne oblike učenja (poklicno
usposabljanje in izobraževanje odraslih). V tem kontekstu je v prispevku razumljen pojem
vseživ1-ljenjsko učenje. Ob tem pa je treba izpostaviti, da se v analiziranih dokumentih Evrop-
ske unije pojem izobraževanje pogosto uporablja kot sinonim za vseživljenjsko učenje.

16