Page 20 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Dejan Hozjan

2. »Pošteni delovni pogoji«, v katerem so izpostavljeni pošteni in pravični
delovni pogoji ter varstvo in zdravje pri delu (npr. plača, varna zaposli-
tev, pomoč v primeru odpovedi itd.);
3. »Socialna zaščita in vključenost«, ki je namenjeno skrbi za otrokove pra-
vice do kakovostne predšolske vzgoje oz. izobraževanja, pravice delav-
cev do socialne zaščite in nadomestila za brezposelnost, večji skrbi za
socialno ogrožene in ranljive skupine prebivalstva.

Temeljni namen evropskega stebra socialnih pravic je vzpostavitev social-
nega tržnega gospodarstva, ki je utemeljeno na solidarnosti, socialni pravič-
nosti in enakih možnostih. Iz dokumenta je razvidno, da se socialne pravice
tesno povezujejo z gospodarskim in ekonomskim področjem, saj govori npr.
o skrbi za plače, finančnih nadomestilih in pravičnem dostopu do zaposlitve.
Vendar pa je ob tem treba izpostaviti skrb za ranljive družbene skupine, npr.
otroke, ženske, invalide itd. Pri skrbi za ranljive družbene skupine ima ključno
vlogo pravica do kakovostnega vseživljenjskega učenja. Tako morajo države
Evropske unije zagotoviti, da (Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. ja-
nuarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic (2016/2095(INI)), 2017, str. 36):

morajo biti izobraževalni sistemi vključujoči in zagotavljati kakovostno
izobraževanje vsemu prebivalstvu, omogočiti ljudem, da bi bili aktivni
evropski državljani, ter jih pripraviti na učenje in prilagajanje skozi vse
življenje ter se odzivati na družbene potrebe in potrebe trga dela; meni,
da bi morala biti srednješolska izobrazba v Evropi 21. stoletja obvezna
in da je treba pripraviti ustrezne programe, ki bodo omogočili novo
priložnost mladim, ki niso zaključili osnovne ali srednje šole; meni, da
bi moralo jamstvo za spretnosti vključevati posamezniku prilagojeno
oceno izobraževalnih potreb, kakovostno ponudbo izobraževanja ter
sistematično potrjevanje pridobljenih spretnosti in kompetenc, ki bi
omogočilo njihovo enostavno priznavanje na trgu dela.

Ob tem je smiselno izpostaviti, da je bil v letu 2021 sprejet Akcijski načrt za
evropski steber socialnih pravic. Omenjeni dokument predstavlja nadgradnjo
strateškega dokumenta Evropski steber socialnih pravic, predvsem v obliki za-
vez držav članic Evropske unije k uresničevanju evropskega stebra socialnih
pravic. Hkrati pa so v Akcijskem načrtu izpostavljeni kazalci spremljanja so-
cialne izključenosti, ki omogočajo sistematično urejanje omenjenega pod-
ročja: ogroženost zaradi revščine ali socialne izključenosti, stopnja zaposle-
nosti in vključenost v vseživljenjsko učenje (Evropska komisija, 2021).

20