Page 17 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Vpliv vseživljenjskega učenja na zmanjševanje socialne izključenosti v Evropski uniji

cije družbe. Garcíe Lizane in Zayasa Fuentesa (2000) v svoji analizi definicij
izpostavljata dve veliki skupini, in sicer kritične in pozitive definicije. Za prvo
skupino definicij je značilno, da je pojem socialna izključenost samo nado-
mestni in nadredni pojem za predhodne koncepte, npr. revščino, ranljivost,
brezposelnost in marginalnost. V drugi skupini pa se najdejo politično obar-
vane definicije, ki izpostavljajo socialno izključenost kot družbeno realnost.
Le-ta se kaže kot onemogočanje sodelovanja posameznikom na pomemb-
nih področjih življenja v sodobni družbi. Pri tem avtorji izpostavljajo različne
značilnosti socialne izključenosti v slednji. Joan Subirats idr. (2005) navajajo
naslednje elemente:

– Strukturni element: Socialna izključenost predstavlja zlom družbenega
tkiva in osnovnih možnosti integracije v družbo.
– Relacijski element: Socialna izključenost se ne odvija na individualni
ravni, ampak se pojavlja v okviru skupine posameznikov, ki ne prese-
gajo praga vključenosti v družbo.
– Dinamični element: Socialne izključenosti ni mogoče razumeti kot ča-
sovno inkrajevno določen pojav, ampakjefleksibileninsituacijsko po-
gojen.
– Večdimenzionalni element: Socialno izključenost je mogoče razumeti
kot vsebinsko kompleksen pojav, ki vključuje sinergijo večjih dejavni-
kov, kar onemogoča oblikovanje celostne definicije pojma.
– Element politiziranja: Reševanje socialne inkluzije predstavlja predmet
političnih razprav na različnih ravneh, tj. mednarodni, nacionalni in in-
stitucionalni.

Ravno navedeni (predvsem dinamični in večdimenzionalni) elementi go-
vorijo v prid dejstvu, da je pojem socialna izključenost težje opredeljiv in em-
pirično preverljiv kot njegova predhodnica revščina. Empiričnega raziskova-
nja socialne izključenosti namreč ni mogoče reducirati le na ekonomske ka-
zalnike, kot je npr. višina dohodka. Ob tem Amartya Sen (2000) izpostavlja, da
je dohodek pomemben dejavnik pri doseganju socialne vključenosti, ven-
dar pa tudi, da je za socialno vključenost ključnega pomena zmožnost po-
sameznika, da sam odloča o svojem življenju, npr. na zdravstvenem, izobra-
ževalnem in političnem področju. S širitvijo koncepta revščine z zmožnost-
jo posameznika za aktivno participacijo v družbi pa pridejo v ospredje več-
dimenzionalni pristopi. Na večdimenzionalni pristop je pomembno vplivala
Oxfordskapobudao revščini in človeškemrazvojuz oblikovanjemmerilakut-
nerevščine.Merilaso vključevalapodročjevseživljenjskegaučenja,zdravjain

17