Page 88 - Laški smilj
P. 88

Nina Mohorko

                imunomodulacijo, učinkujejo na izražanje genov in delujejo preventiv-
                no v zvezi z rakom (Eggersdorfer in Wyss 2018). Klorofili se absorbirajo
                v zelo majhni meri, večina se jih med prebavo kemično spremeni in nji-
                hovi presnovni produkti vežejo ksenobiotike, kot so dioksini in aflato-
                ksin, ter povečajo njihovo izločanje (Zhong idr. 2021). Pomemben vpliv
                klorofilov iz laškega smilja na zdravje pa lahko pričakujemo zgolj, ko bi
                smilj zaužili v večjih količinah, kot npr. v obliki pesta, kar je predlaga-
                no v enem od netradicionalnih receptov s spleta. Vendar uporaba divje
                rastline v dozah, značilnih za začinjanje, ni premajhna za ugodne učin-
                ke na zdravje: klinične raziskave zelišč in začimb ter njihovih mešanic
                ugotavljajo, da ima lahko njihovo vključevanje v prehrano preventivne
                in terapevtske učinke ter da lahko vplivajo na ravni glukoze, inzulina in
                lipidov v krvi po obrokih, predvsem zaradi prisotnih bioaktivnih spojin
                (Mackonochie idr. 2023).
                Laški smilj je najbolj cenjen prav zaradi svojih bioaktivnih spojin, ki so
                tudi najbolj raziskane. Celokupna vsebnost fenolnih spojih v cvetovih
                laškega smilja podvrste picardii je bila okrog 40 mg ekvivalentov galne
                kisline (GAE)/g (41,8 ± 2,9 mg GAE/g v 70 % (v/v) acetonskih izvlečkov in
                39,5 ± 1,1 mg GAE/g v vodnih poparkih), glavne skupine fenolnih spojih,
                ki so jih identificirali, pa so bile fenolne kisline, kurkuminoidi in karo-
                tenoidi (Primitivo idr. 2022). Celokupna vsebnost fenolnih spojin v sko-
                delici čaja laškega smilja podvrste picardii (1 g rastline/200 mL vode) je
                bila odvisna od načina priprave (v prevretku je bila višja kot v poparku) in
                uporabljenih delov rastline: najnižja je bila pri uporabi korenin (poparek
                13,9 ± 0,5 mg GAE/200 mL; prevretek 20,5 ± 1,5 mg GAE/200 mL), sledila
                je nadzemna rastlina (poparek 62,0 ± 1,0 mg GAE/200 mL; prevretek 70,2
                ± 4,3 mg GAE/200 mL), najvišja pa je bila pri uporabi cvetov (poparek
                69,9 ± 3,9 mg GAE/200 mL; prevretek 76,5 mg ± 2,6 mg GAE/200 mL),
                enako  stopnjevanje  pa  velja  tudi  za  celokupno  vsebnost  flavonoidov,
                derivatov hidroksicimetne kisline in flavanolov (Pereira idr. 2017). Ce-
                lokupna vsebnost fenolnih spojih v izvlečkih celotne nadzemne rastline
                laškega smilja podvrste italicum je bila nižja v vročem vodnem izvlečku
                (19 ± 5 mg ekvivalentov klorogenske kisline (CAE)/g suhe rastline) kot v
                hladnem in v etanolno-vodnem izvlečku (v obeh 40 ± 1 mg CAE/g suhe
                rastline), v navedenih izvlečkih pa smo identificirali sto različnih fenol-
                nih spojih, ki so spadale k hidroksicimetnim in hidroksibenzojskim kisli-
                nam, flavonoidom, kumarinom, pironom pa tudi k izobenzofuranonom,
                neolignanom, acetofenonom in tremetonom (Kramberger idr. 2020).


                           88
   83   84   85   86   87   88   89   90   91   92   93