Page 87 - Laški smilj

Laški smilj v prehrani

54 % maščob je iz nasičenih maščobnih kislin, sledijo večkrat nenasičene
(približno 38 % maščob) in enkrat nenasičene maščobne kisline (prib-
ližno 8 % maščob) (Primitivo idr. 2022). Najbolj zastopana maščobna
kislina v cvetovih laškega smilja je linolna kislina (večkrat nenasičena
maščobna kislina omega-6), ki predstavlja približno 23 % vseh maščob-
nih kislin; sledita palmitinska (nasičena maščobna kislina; 16,5 % ma-
ščobnih kislin) in alfa-linolenska kislina (večkrat nenasičena maščobna
kislina omega-3; 12,4 % maščobnih kislin), od nasičenih pa je v večji meri
prisotna še miristinska (10,5 % maščobnih kislin). Od enkrat nenasičenih
maščobnih kislin je najbolj prisotna oleinska kislina, ki predstavlja 4,5 %
maščobnih kislin v cvetovih smilja (Primitivo idr. 2022). Tako natančna
hranilna sestava cvetov laškega smilja je bila določena zgolj za podvr-
sto H. italicum Picardii Franco, ki raste na zahodu Iberskega polotoka
(cvetovi so bili nabrani v Leirii na Portugalskem) (Primitivo idr. 2022).
V količinah, v katerih se uporaba smilja navaja v etnobotaničnih zapisih
in v sodobnih priporočilih na spletu, postanejo morebitne razlike med
podvrstami zanemarljive, saj se smilj večinoma uporablja kot začimba ali
zelišče za čaj. V luči dinamičnega spreminjanja uporabe divjih rastlin v
kulinariki, kjer v sodobnih receptih dobivajo nove vloge, pa bi bilo treba
natančno določiti hranilno sestavo tudi v drugih podvrstah ter v celotni
nadzemni rastlini.
Mineralna sestava laškega smilja je bila določena v dveh raziskavah in
je odvisna od podvrste ter sestave tal na lokaciji rastišča (Bianchini idr.
2009; Primitivo idr. 2022). Laški smilj vsebuje kalcij (4,5–20 mg/g sve-
že mase), kalij (5,2– 28,3 mg/g sveže mase), fosfor (130–4100 μg/g sve-
že mase), žveplo (okrog 240 μg/g sveže mase), baker (3,8–56 μg/g sveže
mase), železo (88,5–950 μg/g sveže mase), mangan (74–750 μg/g sveže
mase), cink (28–240 μg/g sveže mase) ter nikelj (okrog 15 μg/g sveže
mase), rubidij (okrog 10,5 μg/g sveže mase) in stroncij (okrog 66 μg/g
sveže mase) (Bianchini idr. 2009; Primitivo idr. 2022).
Bolj od makro- in mikrohranil pa je v laškem smilju raziskana vsebnost
fitokemikalij. Od barvil so v cvetovih laškega smilja, ki jih odlikuje živo-
rumena barva, prisotni predvsem karotenoidi (68 ± 5 μg/g suhe mase),
klorofil a (31 ± 7 μg/g suhe mase) in klorofil b (26 ± 10 μg/g suhe mase)
(Primitivo idr. 2022). Karotenoidi, ki jih ljudje nismo sposobni sinteti-
zirati sami in jih moramo zato v telo vnesti s hrano, imajo pri zdravju
številne vloge: pomembni so za zdravje oči in vid, vplivajo na kognitiv-
ne funkcije, na zdravje srca, v koži delujejo fotoprotektivno (tako funk-
cijo imajo tudi v rastlinah, ki jih sintetizirajo), vplivajo na plodnost,
87