Page 198 - Praktikum zdravstvene nege 1

Hranjenje pacienta
ker pacient v krajšem ˇcasu (30 minut) prejme celoten obrok v enkratnem
odmerku (posnema hranjenje zdravega ˇcloveka, ki zaužije hrano in pi-
jaˇco per os). Pri uporabi ˇcrpalke ali kapalnega sistema pacienta pa hra-
no/tekoˇcino dovajamo po NGS na kontinuiran ali intermitenten naˇcin (v
intervalih).
Sondna hrana je lahko pripravljena industrijsko (natanˇcno preraˇcunane
formule, fina konzistenca hrane) ali roˇcno v kuhinji ustanove (prednost je
v manj predelani hrani, ni pa formula toliko natanˇcna in tudi konzisten-
ca je lahko bolj groba). Pred hranjenjem mora biti hrana segreta/ohlajena
na sobno temperaturo oziroma mlaˇcna (pri mrzli se sonda maši, pri pre-
topli lahko pride do opeklin sluznice želodca). Hrana, ki je izpostavljena
zunanjim vplivom (toplota, mikroorganizmi, umazanija, tudi nehigien-
sko rokovanje), izgublja na hranilni in energetski vrednosti, hkrati pa se
lahko kontaminira in je vir okužbe za pacienta, ki ga s tako hrano hrani-
mo (Perry in Potter, 2015).
Ob enkratnem obroku naj bo koliˇcina zaužite hrane in tekoˇcine od 250
do 350 ml oziroma naj dnevna koliˇcina ne presega vnosa 2000 ml (Willi-
ams, 2018), odvisno od stanja pacienta in njegovih zmožnosti sprejema-
nja hrane/tekoˇcine. Prišteti moramo še tekoˇcino za zaˇcetno prebrizgava-
nje sonde, tekoˇcino, s katero dajemo zdravila, in tekoˇcino za prebrizga-
vanje sonde ob koncu hranjenja.
Pred vsakim hranjenjem/dovajanjem tekoˇcine/aplikacijo zdravil je po-
trebno preverjanje lege NGS zaradi prepreˇcevanja aspiracije in zadušitve.
Tudi koliˇcina rezidualne želodˇcne vsebine ne sme biti veˇcja od 200–500
ml oziroma 250 ml pri zaporednem preverjanju v razmaku ene ure (Wil-
liams, 2018; Lynn, 2019) – ˇce to presega, pomeni, da se želodec ne prazni
dovolj hitro, in hranjenje v tem primeru odložimo za eno uro, ko ponov-
no preverimo stanje želodˇcne vsebine oziroma se posvetujemo z zdrav-
nikom (Perry in Potter, 2015).
Pacienta vedno hranimo v sedeˇcem (redkeje polsedeˇcem) položaju ozi-
roma na vsaj 30 stopinjah dvignjenega vzglavja (Williams, 2018; Lynn,
2019). Med hranjenjem (v bolusu, kontinuiranem ali intermitentnem)
smo pozorni na pacientove izgled, dihanje, morebitno kašljanje, duše-
nje, bruhanje in ustrezno ukrepamo (pri ogroženih pacientih je smiselno
imeti pripravljen set za aspiracijo dihal).
Pacient naj bo po hranjenju še 30–45 minut v sedeˇcem/polsedeˇcem po-
ložaju zaradi lažjega praznjenja želodca in prepreˇcevanja dviga želodˇc-
ne vsebine do dihal (nevarnost aspiracije in zadušitve); pacient z NGS
198