Page 195 - Praktikum zdravstvene nege 1
P. 195

Vstavljanje nazogastriˇ cne sonde za potrebe hranjenja
                    • Oznaka, do katere naj bi bila sonda vstavljena, se mora nahajati
                      pri nosnici. ▸ Dolžino, do katere je sonda vstavljena, moramo za-
                      beležiti v dokumentaciji.
                    • Ko je sonda v želodcu, lahko po njej priteˇce nekaj želodˇcnega so-
                      ka (brez barve ali svetlozelene barve; ostanki hrane). ▸ Preverjanje
                      lege sonde in odloˇcanje o naslednjih korakih. Najmanj dva, raje
                      pa veˇcnaˇcinov preverjanja pomeni veˇcjo verjetnost, da smo gle-
                      de sondine lege sklepali pravilno. Preverjanje izvajamo po vstavi-
                      tvi sonde, pred hranjenjem, pred aplikacijo zdravil, pri kontinui-
                      ranem hranjenju pa na vsake štiri ure.
                    • Uho prislonimo k sondi in poslušamo zvoke (ˇce je sonda v želodcu,
                      ni slišati zvokov, ˇce je v dihalih, se sliši dihalne zvoke).
                    • Merjenje CO 2 ob sondi.
                    • Z brizgo v želodec iztisnemo nekaj ml zraka in ob tem poslušamo
                      zvoke s stetoskopom, prislonjenim na žliˇcko – ˇce je sonda v želodcu,
                      se mora slišati šum zraka, brbotanje (vendar to ni najzanesljivejši
                      pokazatelj njene lege).
                    • Aspiriramo želodˇcno vsebino, da preverimo njen volumen in izgled
                      – aspirat vrnemo v želodec. ▸ Želodˇcnavsebina imaznaˇcilen izgled
                      (brez barve ali svetlozelen; ostanki hrane), po katerem jo razliku-
                      jemo od izloˇckov v tankem ˇcrevesu (rumeni in temnozeleni zaradi
                      žolˇca) ali iz dihal (bele mukozne barve); koliˇcinsko je ne sme biti
                      veˇc kot 500 ml (kaže na zastoj v želodcu).
                    • Preverimo pH želodˇcne vsebine: nekaj kapljic vsebine iztisnemo v
                      ˇ cisto in suho posodico ter vanjo pomoˇcimo testne listiˇce ali testne
                      listiˇce pokapljamo z želodˇcno vsebino. ▸ pH želodˇcne vsebine je
                      vkislem obmoˇcju (1–5; pH intestinalnega in pljuˇcnega aspirata je
                      šest in veˇc).
                    • Doloˇcanje položaja z rentgenskim slikanjem (možno v primeru, da
                      NGS vsebuje radioopaˇcno snov). ▸ Smiselno pri prvem uvajanju
                      NGS, pri zelo prizadetih ali kako drugaˇce riziˇcnih pacientih; v do-
                      govoru z zdravnikom.
                29. Aspirat želodˇcne vsebine vrnemo v želodec. ▸ Ohranjanje tekoˇcinsko-
                   elektrolitskega ravnovesja.
                30. V primeru veˇcjih koliˇcin želodˇcne vsebine (do 500 ml) obvestimo
                   zdravnika. ▸ Zastoj želodˇcne vsebine ni fiziološko stanje (razen takoj
                   po hranjenju).
                31. NGSprebrizgamo z vodo(30–50 ml)in zamašimospokrovˇckom (ali
                                                            195
   190   191   192   193   194   195   196   197   198   199   200