Page 56 - Struktura in delovanje finančnega sistema

3 Obrestne mere
Povišanje ključnih obrestnih mer v evroobmočju
(2022–2023)
ECB je zaradi naraščajoče inflacije v letu 2022 začela dvigovati
ključne obrestne mere, prvič po več kot desetletju. Obrestna
mera je v manj kot letu dni narasla z 0 na 4 %, kar je močno
vplivalo na gospodarstva držav v evroobmočju.
To je povzročilo negativne učinke na gospodarstvo. Povečali
so se stroški zadolževanja za podjetja in gospodinjstva. V dr-
žavah z visoko zadolženostjo, kot so Italija, Španija in Grčija,
so podjetja in gospodinjstva občutila močno povečanje stroš-
kov posojil.
Upadel je tudi nepremičninski trg. V državah, kot je Nem-
čija, kjer so hipotekarna posojila večinoma s fiksnimi obrest-
nimi merami, je upadlo povpraševanje po novih posojilih.
Gradbeni sektor v Nemčiji je zabeležil upad novih projektov
za več kot 25 % v letu 2023, kar je bila posledica višjih stroškov
financiranja.
Države z visokim javnim dolgom, kot sta Italija in Grčija, so
se soočile z višjimi stroški financiranja svojih dolgov. Donos
na desetletne italijanske državne obveznice je narasel z manj
kot 1 % v začetku leta 2022 na več kot 4,5 % do konca leta 2023.
To je povzročilo večje pritiske na državne proračune (Trading
Economics, b. l.).
Zaradi višjih stroškov zadolževanja so gospodinjstva in
podjetja v celotnem evroobmočju zmanjšala porabo in nalož-
be. V Sloveniji so gospodinjstva z variabilnimi obrestnimi me-
rami za potrošniške kredite poročala o povečanju mesečnih
obrokov za več kot 20 %, kar je zmanjšalo razpoložljivi doho-
dek in potrošnjo.
Banke v nekaterih državah evroobmočja so se soočile z
zmanjšanjem vrednosti svojih obveznic in večjim tveganjem
neplačil posojil. V Franciji so banke zaradi višjih obrestnih
mer zabeležile povečanje slabih kreditov, zlasti v segmentu
MSP.
Povišanje obrestnih mer v evroobmočju je imelo resne pos-
ledice, saj so višji stroški financiranja prizadeli podjetja, gos-
podinjstva in proračune držav. Posledično so bili gospodarska
rast, investicije in potrošnja močno zavrti, kar je povečalo tve-
ganje za recesijo v regiji (European Central Bank, 2023b).

56