Page 282 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 282

David Rihtaršič in Rok Gabrovšek

                  mivih iztočnic. Dosedanje raziskave so zaznale predvsem pozitivno mnenje o
                  orodjih GUI, zlasti v visokošolskem izobraževanju in disciplinah STEM (iz angl.
                  Science Technology Engineering and Math). Ti področji sta v vseh raziskavah
                  največkrat omenjeni. Navdušenje nad aplikacijami GUI, kot so ChatGPT, Go-
                  ogle Bard, Bing Chat in Claude, kaže na to, da je skepticizem, ki se je pojavljal,
                  ko so se generativni modeli pojavili prvič, premagan in da je izobraževalna
                  skupnost pripravljena sprejeti tehnologije, ki obetajo preobrazbo izobraže-
                  vanja. Večina raziskav je uporabljala kvalitativne metode za globlji vpogled
                  v integracijo GUI v izobraževanje (Jahic idr., 2024). Med pregledom opazimo
                  pomanjkanje podatkov za nekatera področja. Tako sklepamo, da je imple-
                  mentacija GUI v osnovnih šolah bistveno manjša v primerjavi z višjimi stop-
                  njami izobraževanja (Fatimah idr., 2024), kar odpira številne možnosti za na-
                  daljnje aktivnosti na tem področju. Primanjkuje tudi kvantitativnih raziskav,
                  še posebej takih, ki bi podale odgovor na to, kako uporaba GUI vpliva na učne
                  dosežke učencev, ki uporabljajo GUI (Jahic idr., 2024).
                    Rezultati trenutnih raziskav o tem, kako uporaba GUI vpliva na učne do-
                  sežke učencev, so zelo deljeni. Za primer si poglejmo nekaj kontradiktor-
                  nih eksperimentov. Qureshi (2023) opisuje eksperiment, ki je vključeval dve
                  skupini študentov računalništva, ki sta morali rešiti naloge iz programiranja.
                  Kontrolna skupina je lahko za pomoč pri nalogah uporabljala le učbenike in
                  zapiske, eksperimentalna skupina pa tudi ChatGPT. Naloge so bile sestavljene
                  tako, da so ocenjevale znanje uporabe algoritmov in podatkovnih struktur.
                  Skupine so tekmovale v reševanju nalog z različnimi zahtevnostmi, merili pa
                  so število uspešno opravljenih nalog in čas reševanja. Eksperimentalna sku-
                  pina, ki je uporabljala ChatGPT, je dosegla boljše povprečne rezultate pri vseh
                  nalogah v primerjavi s kontrolno skupino, največje razlike so bile opazne pri
                  lažjih nalogah. Pri zahtevnejših nalogah se je prednost zmanjšala, saj so čla-
                  ni eksperimentalne skupine potrebovali več časa za odpravljanje napak pri
                  kodi, ki jo je ustvaril ChatGPT. Izkazalo se je, da sama uporaba ChatGPT ni za-
                  gotovila trajnega prenosa znanja, ki bi ga razvili s tradicionalnimi metodami
                  in samostojnim učenjem (Qureshi, 2023).
                    V nekem drugem eksperimentu so Wecks idr. (2024) analizirali vpliv upora-
                  be modelov GUI na akademsko uspešnost študentov ekonomije in podjet-
                  ništva v uvodnem predmetu računovodstva. Študente so razdelili v dve sku-
                  pini, ena je uporabljala orodja GUI, druga pa ne. Uporabnike so identificirali
                  s pomočjo orodja ZeroGPT za zaznavanje GUI v oddanem delu. Rezultati so
                  pokazali, da so uporabniki GUI na izpitih v povprečju dosegali za 6,71 točke
                  (vseh možnih točk je bilo 96,67) nižje rezultate kot neuporabniki, zaradi česar
                  menijo, da se je pokazal zaviralni učinek uporabe GUI pri globljem učenju.


                  282
   277   278   279   280   281   282   283   284   285   286   287