Page 22 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Boris Aberšek

− DigFit (Kranj),
− RAČek (primorska) ,
− RINOvacije (Velenje),
− UI-DL (= UI – Digital Literacy, Erasmusov projekt)

in seveda projekt GUI, ki mu je je namenjena ta monografija. Nastopilo je
obdobje, ko se bomo morali odločiti, kako delati in poučevati v novonasta-
li situaciji. Le to nam bo omogočilo postopno integracijo novih spoznanj in
metod dela v obstoječo šolsko strukturo ter v proces učenja in poučevanja
po celotni vertikali izobraževanja. Predstavljena monografija je le prvi korak v
nakazani smeri. Razdeljena je na štiri vsebinske razdelke:

1. »Analize smernic na področju GUI«,
2. »Raziskave na področju GUI«,
3. »Tehnično-tehnološki vidik uporabe GUI«,
4. »Etični in varnostni vidiki uporabe GUI v izobraževanju«.

Vsebuje 15 znanstvenih prispevkov. V vsakem od naštetih razdelkov se
avtorji dotikajo izjemno pomembnih tem, ki bodo drastično zaznamovale
prihodnost tako izobraževanja kot tudi celotne družbe. Monografija se tako
osredinja na analizo uporabe GUI v izobraževanju, kar predstavlja pomembno
in aktualno temo v kontekstu hitrih tehnoloških sprememb ter potreb po ino-
vacijah v izobraževalnih procesih. Avtorji opozarjajo, da je razvoj kompetenc
21. stoletja ključni cilj sodobnega izobraževanja in da vključuje kritično miš-
ljenje, kreativnost, sodelovanje, digitalno pismenost ter neposredno vključe-
vanje GUI kot partnerja v učni proces. V tej luči je pomembno raziskati, kako
lahko GUI prispeva k doseganju teh ciljev. GUI, ki vključuje tehnologije velikih
in malih jezikovnih modelov (LLM ali SLM, iz angl. small langage models), kot
je ChatGPT ali pa njegov vzhodni konkurent DeepSeek, in različne druge mo-
dele UI, omogoča personalizacijo učenja, avtomatizacijo nalog in ustvarjanje
vsebin, kar lahko znatno izboljša kakovost učnega procesa. Avtorji v prispev-
kih navajajo, da GUI ne predstavlja le tehnološkega orodja, temveč lahko de-
luje kot transformativni dejavnik, ki mora spreminjati vse hitreje razvijajoče
se načine poučevanja in učenja. Z dostopnostjo teh tehnologij se spreminjajo
tudi didaktični pristopi, kar zahteva, da izobraževalci in raziskovalci premislijo
o filozofskih ter pedagoških temeljih njihove uporabe.
V monografiji so predstavljene tudi analize mednarodnih smernic in regu-
lativ, ki se nanašajo na vključevanje GUI v izobraževalne sisteme. Opozarja
se na ambivalenten odnos nacionalnih dokumentov do GUI, ki na eni stra-

22