Page 27 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Pedagoški temelji uporabe generativne

umetne inteligence v izobraževanju

Andrej Flogie Jakob Škrobar
Zavod Antona Martina Slomška Univerza v Mariboru
andrej.flogie@z-ams.si jakob.skrobar1@um.si

Razvoja kompetenc 21. stoletja pri šolajočih se predstavlja enega izmed po-
membnih ciljev sodobnega izobraževanja. Kako ta cilj doseči s pomočjo smi-
selne rabe sodobne digitalne tehnologije, še posebej generativne umetne in-
teligence (GUI), je za raziskovalce in izobraževalce velik izziv. Tako kot pri vseh
večjih tehnično-tehnoloških izumih in industrijskih revolucijah tudi pri razvoju
GUI pričakujemo velike spremembe v družbi ter posledično v šoli (trg dela,
ekonomija, etični izzivi itn.). Enostavna dostopnost tovrstne tehnologije izra-
zito vpliva na spremembe v celotni družbi in posledično tudi v šoli, kot smo to
lahko opazili pri razvoju družbenih omrežij. Uporaba GUI in ostalih sodobnih
digitalnih tehnologij v sodobni šoli mora biti zato pedagoško osmišljena. Pot-
reben je premislek o filozofskih in pedagoško-psiholoških temeljih uvajanja
tovrstnih tehnologij v proces poučevanja in učenja, da bo uporaba pedagoško
osmišljena in da bo tehnologija v podporo didaktičnim pristopom poučevan-
ja. GUI v šoli ne predstavlja zgolj tehnološkega orodja, temveč transformativni
dejavnik, ki lahko izboljša kakovost poučevanja in učenja. V članku so pred-
stavljeni temeljni premisleki za uvajanje tovrstne tehnologije v šolski prostor.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, digitalna pismenost, didaktič-
ne strategije, učne paradigme, inovativna pedagogika
© 2025 Andrej Flogie in Jakob Škrobar
https://doi.org/10.26493/978-961-293-431-6.1

Uvod
Izobraževanje 21. stoletja je pred izzivi hitrega tehnološkega in družbenega
razvoja, kjer se generativna umetna inteligenca (GUI) (angl. generative arti-
ficial intelligence – GAI) uveljavlja kot eno pomembnejših orodij. Njen vpliv
na učna okolja postaja iz dneva v dan izrazitejši. Ker se v hitro razvijajoči se
družbi od posameznika pričakujejo vedno kompleksnejše spretnosti in spo-
sobnosti, izobraževalni sistemi iščejo načine za učinkovito prilagajanje tem
spremembam. V luči tehnološkega razvoja vse pomembnejši cilj sodobne
šole postaja razvoj kompetenc 21. stoletja (OECD, 2018; UNESCO, 2016), ki posa-
meznikom omogočajo aktivno sodelovanje v družbi, trajnostno razmišljanje
in inovativno reševanje problemov.

Flogie, A., in Čotar Konrad, S. (ur.). 2025. Izobraževanje v dobi generativne umetne
inteligence: mednarodne smernice in raziskave. Založba Univerze na Primorskem.