Page 172 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 172

Karmen Drljić in Sonja Čotar Konrad

                  Uvod
                  V zadnjem desetletju smo na področju izobraževanja, predvsem na področ-
                  jih učenja in poučevanja ter visokošolskega pedagoškega raziskovanja, pri-
                  ča vstopu različnih digitalnih tehnologij (Yusuf in Tambuwal, 2018). Pri tem
                  naj bi se kot obsežnejše vstopanje tehnologije v polje izobraževanja izkazala
                  predvsem umetna inteligenca (UI) (Zhang idr., 2023). Nedavne raziskave po-
                  ročajo o nenehnem širjenju orodij UI v visokošolskem prostoru tako na pod-
                  ročju učenja in poučevanja – predvsem zaradi potencialnih prednosti, ki naj
                  bi se nanašale na večjo personalizacijo in individualizacijo učenja in pouče-
                  vanja (Bhutoria, 2022) –  kot tudi na področju raziskovanja –  kot ponujanje
                  možnosti avtomatizacije ponavljajočih se, rutinskih nalog (de la Torre-Lopez
                  idr., 2022). Ob tem Yusuf idr. (2024) dodajajo, da naj bi v visokošolski prostor
                  tehnologija posebej intenzivno prodrla z nastopom t. i. generativne umetne
                  inteligence (GUI) z razvojem klepetalnega robota ChatGPT (podjetja Open AI)
                  ter drugih orodij z odprtim dostopom, katerih namen naj bi bil »posnemanje
                  človeškega pogovora in človekove inteligentnosti« (Yusuf, 2024).

                  Opredelitev GUI in njena umeščenost na področje izobraževanja
                  GUI pomeni različen obseg tehnik in modelov UI, ki so namenjeni ustvarja-
                  nju različnih vsebin, posredovanih v različnih medijskih formatih (npr. bese-
                  dila, slike, zvoki, videovsebine) (Cooper, 2023; Strzelecki in ElArabwy, 2024).
                  Po mnenju več avtorjev (npr. Dwivedi idr., 2023) rezultati, pridobljeni z rabo
                  GUI, presegajo rezultate tradicionalnih algoritimično utemel jenih tehnik
                  prepoznavanja vzorcev. Modeli GUI so namreč zasnovani tako, da posnema-
                  jo ustvarjalne in generativne lastnosti človeškega razmišljanja (Dwivedi idr.,
                  2023).
                    Ti modeli temeljijo na metodah strojnega učenja, pri čemer imajo osrednjo
                  vlogo tehnike globokega učenja in oblikovanja nevronskih mrež, ki so osno-
                  vane na obsežnih zbirkah podatkov (Tlili idr., 2023). Z »učenjem« na podlagi
                  nenehno dopolnjujočih se baz podatkov GUI identificira vzorce in latentne
                  strukture v podatkih. Na podlagi tega »učenja« uporablja verjetnostne mo-
                  dele za generiranje novih vsebin, pri čemer orodja zagotavljajo rezultate, ki
                  so v določenem kontekstu čim koherentnejši in relevantnejši. Posledično Ce-
                  cilia K. Y. Chan in Wenjie Hu (2023) zaključujeta, da GUI predstavlja pomem-
                  ben napredek v UI in da se njena transformativna aplikativna funkcija kaže v
                  obsežnih možnostih ustvarjanja ter generiranja različnih (besedilnih, video-,
                  avdio- in drugih) vsebin.
                    Ob tem pa se z uporabo GUI pojavljajo tudi nekatera tveganja (Tlili idr.,
                  2023), ki se nanašajo na (i) etične in družbene vidike rabe orodij (npr., rezultati,


                  172
   167   168   169   170   171   172   173   174   175   176   177