Page 173 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 173

Raziskovalni trendi na področju generativne umetne inteligence v izobraževanju

             ki jih generira GUI, lahko prinašajo dezinformacije in manipulacije; vprašanje
             avtorskih pravic in lastništva vsebin); (ii) tehnične omejitve in pristranskosti
             (vprašanje veljavnosti baz podatkov, na katerih se GUI »uči«, ter posledično
             natančnosti, zanesljivosti in potencialne diskriminatornosti podatkov, ne-
             enaka dostopnost do orodij); (iii) varnostna tveganja (npr. možnost zlorabe
             tehnologije, kompleksnost kibernetske varnosti); (iv) drugi vplivi (npr. pove-
             čana družbena negotovost kot posledica nezaupanja v resničnost digitalnih
             vsebin ali hitrih sprememb na področju GUI;1 spremembe načinov učenja in
             poučevanja; možnosti vpliva na duševno zdravje posameznikov itd.).
               Vključevanje GUI v izobraževanje posledično pomeni tudi povečan razi-
             skovalni interes za omenjeno področje (Noroozi idr., 2024). Noroozi idr. (2024)
             menijo, da zagovorniki rabe GUI poudarjajo njen velik potencial za dvig kako-
             vosti raziskovanja izobraževalnega področja ter učenja in poučevanja, ki naj
             bi ga prinašala omenjena tehnologija, pri čemer skeptiki in kritiki opozarjajo
             predvsem na pasti in negativne posledice rabe posameznih orodij GUI.
               Področje vključevanja GUI v izobraževanje je bilo v zadnjem desetletju,
             posebej od leta 2022 z vzpostavitvijo možnosti širokega odprtega dostopa
             do njenih orodij, deležno povečanega raziskovalnega interesa. Različni sis-
             tematični pregledi literature, ki se je usmerjala v ožje področje analize učin-
             kovitosti rabe posameznih orodij GUI (npr. klepetalnih robotov (Gökçearslan
             idr., 2024)), ali posamezne SWOT-analize na področju učinkovitosti rabe orodij
             GUI v raziskovalne namene (Giray idr., 2024) doslej niso prinašali ugotovitev o
             širših, splošnih raziskovalnih trendih na omenjenem področju.
               Pri tem avtorji (Noroozi idr., 2024) izpostavljajo, da naj bi raziskave vključeva-
             nje GUI načeloma najpogosteje naslavljale v okviru treh vsebinskih sklopov:

                (i)  vključevanje GUI v učenje in poučevanje, posebej na različna področ-
                    ja specialnih didaktik;
                (ii)  vključevanje GUI v (kvalitativno in) pedagoško raziskovanje;
                (iii)  etični in pravni vidiki vključevanja GUI v izobraževanje.


            1  Zelo hitre spremembe na področju UI v smeri večje zmožnosti orodij UI za podajanje zaneslji-
             vejših in natančnejših rezultatov so sicer dobrodošle, vendar pa to sočasno pomeni tudi po-
             manjkanje možnosti in časa za razmislek, evalvacijo ter kritično oceno posameznih orodij. Na
             to opozarja tudi Ženko (interna korespondenca v letu 2024), ki pravi, da se pri raziskavah na
             tem področju dogaja, da so zapisi v nekem trenutku sicer smiselni, v naslednjem pa že zasta-
             reli: »Reference v prispevku so iz 2023, v 2024 pa se je pojavil model ChatGPT o1, ki razmišlja in
             deluje drugače, podobno velja za Gemini 2.0 v Google AI Studiu; v začetku leta 2025 izide tudi
             o3, ki bo še 'hujši mislec' – teh modelov nekateri ne uvrščajo več v kontekst GenUI.« Menimo,
             da se družbene posedice tako hitrega razvoja tehnologije lahko kažejo tudi v povečani nego-
             tovosti, frustraciji in kaotičnosti delovanja družbe kot celote.


                                                                            173
   168   169   170   171   172   173   174   175   176   177   178