Page 114 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 114

Ema Meden, Danijela Makovec Radova, Marko Radovan in Tadej Košmerl

                  bo tako vsem učečim se in visokošolskim učiteljem omogočilo »pridobivan je
                  in deljenje potrebnih digitalnih spretnosti in kompetenc, vključno z medij-
                  sko pismenostjo in kritičnim razmišljanjem ter s tem dejavno sodelovanje v
                  gospodarstvu, družbi in demokratičnih procesih« (Uredba Evropskega parla-
                  menta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, 2024,
                  str. 16). Obenem tudi nalaga, da »ponudniki in uvajalci sistemov UI sprejmejo
                  ukrepe, da v najboljši možni meri zagotovijo zadostno raven pismenosti [o UI]
                  svojega osebja in tudi drugih oseb, ki se v njihovem imenu ukvarjajo z obra-
                  tovanjem in uporabo sistemov UI« (str. 51). Uredba tako zadeva vse vključene
                  v pedagoški proces in v visokošolskem kontekstu predvideva izobraževanje z
                  in o UI tako za študente kot za visokošolske učitelje. Akt je sicer v veljavo sto-
                  pil s 1. avgustom 2024, države članice pa ga morajo v svoje nacionalne zako-
                  nodaje implementirati do 2. avgusta 2025, pri čemer bodo nekatera njegova
                  določila nato v veljavo stopala postopno še nadaljnji dve leti.


                  Sistemska raven
                  V visokošolskem izobraževanju je regulacija uporabe UI ključnega pomena.
                  Na ravni Evropske unije je to področje urejeno z Aktom o umetni inteligenci, ki
                  določa harmonizirana pravila za razvoj in uporabo UI. Poleg tega so nekatere
                  institucije razvile interne smernice za uporabo UI v študijskih in raziskovalnih
                  procesih, kot npr. Univerza v Ljubljani (2023), Temple University (2024), Utrecht
                  University (b. l.) in Humboldt Universität zu Berlin (b. l.). Stališča glede strogosti
                  regulacije UI so raznolika. Nekateri zagovarjajo strožje omejitve ali celo pre-
                  povedi, medtem ko drugi opozarjajo, da bi pretirana regulacija lahko zavirala
                  inovacije in zmanjšala konkurenčnost institucij ter držav. Mainzer (2024) pou-
                  darja, da je treba najti ravnovesje med zaščito pred morebitnimi tveganji UI in
                  spodbujanjem njenega razvoja ter uporabe v izobraževalnem okolju.
                    Margaret Bearman idr. (2023) so v svoji sistemski analizi diskurzov člankov
                  o UI v vodilnih znanstvenih visokošolskih revijah identificirali dva poglavitna
                  diskurza vpeljevanja UI v visoko šolstvo – diskurz imperativa odziva in diskurz
                  spreminjanja avtoritete. Diskurz imperativa odziva poudarja nujnost odgo-
                  varjanja visokošolskega prostora na velike in hitre transformacije v družbi, ki
                  vse bolj temelji na tehnologiji in UI. Del diskurza se utopično osredotoča na
                  pozitivne sistemske spremembe, ki jih bo tehnološka transformacija vnesla
                  v visoko šolstvo in družbo (npr. olajšanje delovnih procesov, izboljšanje kari-
                  ernih možnosti študentov, povečanje prostega časa), drugi del pa je izrazito
                  distopičen in izpostavlja potrebo po uporu vseprisotnosti UI kot eksistenci-
                  alno potrebo visokega šolstva, ki v nasprotnem primeru ne bo preživelo v
                  trenutni obliki. V okviru diskurza o spreminjanju avtoritete, ki se osredotoča


                  114
   109   110   111   112   113   114   115   116   117   118   119