Page 209 - Meje vedenja

Oblike pomoči otrokom in mladostnikom na celotnem kontinuumu

6. leta starosti. () Na pobudo mladostnika ali strokovne skupine lahko
mladostnik prekine prebivanje v mladinskem stanovanju. (3) Kriteriji za
vključitev v mladinsko stanovanje so del vzgojnega programa. [ZOOM-
TVI, , 8. člen]

Produkcijska šola
Produkcijska šola je dnevni program za mladostnike s čustvenimi in vedenj-
skimi težavami, povezanimi s šolskim neuspehom. Temelji na prostovoljni
vključitvi, omogoča hitro in individualizirano pomoč brez dolgotrajnih po-
stopkov, mladostniki pa ostanejo v domačem okolju. Cilj programa je krepi-
tev samopodobe ter pridobivanje znanj in veščin za vrnitev v šolo ali vstop na
trg dela. Program temelji na naslednjih načelih (Zavod Republike Slovenije za
šolstvo, , str. 83):

− individualizacija;
− aktivno sodelovanje in prevzemanje odgovornosti;
− samoregulacija;
− sodelovanje staršev;
− pravočasna usmeritev v ustrezne vzgojno-izobraževalne programe;
− vzajemno spoštovanje;
− jasnost in transparentnost pravil;
− pravice in odgovornosti;
− strokovnost (profesionalizacija).

Program je zasnovan tako, da je prilagodljiv in individualiziran, kar pomeni,
da se lahko oblikuje glede na interese in posebnosti vpisane skupine. Cilj je,
da mladostnik skozi različne aktivnosti, ki posnemajo vsakodnevno skupin-
sko rutino, spoznava in razvija svoje sposobnosti in kompetence. Program
omogoča pridobivanje novih znanj, veščin ter delovnih in učnih navad. Osre-
dotoča se na praktično delo, spodbujanje mladostnika k nadaljevanju izobra-
ževanja ali karierne poti ter pomoč pri procesu osamosvajanja.
Produkcijska šola s svojo fleksibilno, individualno ponudbo odgovarja tudi
na pojav osipništva. Pred uvedbo ZOOMTVI () je bila v celotni Sloveni-
ji samo ena produkcijska šola, zdaj (december 4) sta dve, ena v Strokov-
nem centru Mladinski dom Jarše in ena v Strokovnem centru Mladinski dom
Maribor. Na Danskem, od koder izhaja ideja produkcijskih šol, je trenutno 78
produkcijskih šol, ki so razpršene po celotni državi, od mest do podeželja. V
produkcijskih šolah vidimo možnosti razvoja novih diferenciranih oblik dela z
mladimi (Vukovič idr., 4).

9