Page 205 - Meje vedenja

Oblike pomoči otrokom in mladostnikom na celotnem kontinuumu

Stanovanjske skupine so lahko povsem samostojne vzgojne enote v stro-
kovnem in ekonomskem pogledu (alternativna oblika vzgojnemu zavodu) ali
pa so sestavni del večstanovanjskih skupin (skupnost stanovanjskih skupin
mladinskega doma ali vzgojnega zavoda) s skupnim strokovnim in ekonom-
skim vodenjem. Stanovanjska skupina je lahko tudi zadnja, predodpustna
faza zavodske obravnave (Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izo-
braževanje, 4, str. 8). Deluje po načelu družinske vzgoje tako, da se posku-
ša približati družinskemu načinu življenja (člani skrbijo za nakupovanje hrane,
kuhanje, pranje, pospravljanje ipd.). Njeni člani so soodvisni in soodgovorni
za vsa dejanja ter dogajanja v skupini in hkrati tudi aktivni pri oblikovanju
vzgojnega procesa (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ).
Stanovanjske skupine nudijo bivalni prostor otrokom in mladostnikom, ki
zmorejo samostojnejše in odgovornejše zadovoljevati svoje osnovne življenj-
ske potrebe, a zaradi specifičnih razmer v družini in težav v domačem okolju
potrebujejo institucionalno vodenje ter pomoč. Vanje se praviloma vključu-
jejo otroci in mladostniki, ki so vpisani v rednih programih osnovnih in sre-
dnjih šol. Dnevni red je strukturiran glede na potrebe otrok in mladostnikov
oz. glede na urnik, ki ga imajo v šolskih izobraževalnih programih (Strokovni
center Logatec, 3).
Stanovanjske skupine kot obliko pomoči v Sloveniji poznamo že od leta
1981, ko je bila ustanovljena prva. Koncept stanovanjske skupine se od takrat
ni veliko spremenil. Problematični sta tudi nebližina doma in dolžina bivanja
otrok ali mladostnikov v stanovanjskih skupinah – institucionalizacija (Vuko-
vič idr., 4).

Vzgojne skupine
Vzgojne skupine za osnovnošolsko in srednješolsko populacijo z eksternim
ali internim izobraževanjem so namenjene mladostnikom z večjimi čustve-
nimi in vedenjskimi težavami in motnjami, ki so teže vodljivi in potrebujejo
več strukture ter pravil. Z otroki in mladostniki delajo vzgojitelji, psihologi,
socialni delavci ter zdravstveni tehniki. Delo v vzgojnih skupinah poteka po
vzgojnem programu (Vukovič in Krajnčan, 19). Pomoč v vzgojni skupini te-
melji na odnosu med strokovnim delavcem in mladostnikom, grajenem na
skupnih vrednotah, ter na jasnih pričakovanjih glede osebne in skupinske
odgovornosti (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ).
Delo v vzgojni skupini poteka v obliki ekosistemske obravnave posamezni-
ka po načelih (Mladinski dom Maribor, , str. 14–15):
− družinske vzgoje,
− integracije v vsakdanje socialno okolje in normalizacije,

5