Page 198 - Meje vedenja

Matej Vukovič

sprejetosti, krepitev notranje moči in socialne mreže ter prenos pridoblje-
nih veščin v vsakdanje življenje (Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
).
V strokovni center se otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi teža-
vami vključujejo postopoma, ko vrtec ali šola izkoristi vse možnosti pomoči.
Šola ali vrtec nato s poročilom zaprosi za podporo strokovnega centra, ki v
okviru preventivnih dejavnosti nudi svetovanje ali pomoč mobilnega tima
(Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ).
Na podlagi 11. člena ZOOMTVI () mora strokovna skupina v 3 dneh
skupaj z otrokom oz. mladostnikom in s starši pripraviti individualizirani pro-
gram (IP), ki določa cilje, metode in oblike dela, sodelovanje s starši ter nosilce
dejavnosti (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ).
Načrtovanje IP temelji na oceni funkcioniranja otroka ali mladostnika, pri
čemer se opisujejo vedenja in reakcije namesto zgolj diagnoze. Težave se
predstavi v razumljivem jeziku, cilji pa so razvijanje veščin za samostojnost,
vključitev v zaposlitev ter, če je mogoče, čimprejšnja vrnitev v domače okolje
(Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ).
V skladu z načelom individualizacije priprava ter spremljanje izvajanja IP te-
melji na podlagi multidisciplinarnega pristopa in razumevanja otrokovih po-
treb ter razvojnih posebnosti. Temelji na perspektivi moči in virov ter podpira
otroka, mladostnika in družino pri doseganju ciljev glede na vrsto in stopnjo
motnje ter ob strokovnem multidisciplinarnem delu in razumevanju funkci-
onalnosti čustvovanja ter vedenja otroka ali mladostnika. Pri načrtovanju IP
strokovni delavci izhajajo iz otrokovih ali mladostnikovih potreb in razlik v
telesnem, kognitivnem, socialnem, osebnostnem ter čustvenem razvoju in
potreb družine. IP se oblikuje s perspektive moči in virov tako, da otroku ali
mladostniku ter družini pomagajo, da jih odkrije in doseže svoje cilje, upo-
števajoč vrsto in stopnjo otrokove motnje. Ob upoštevanju sposobnosti ra-
zumevanja in prevzemanja odgovornosti, z osebnimi pobudami in s predlo-
gi otrok, mladostnik in starši aktivno sodelujejo pri oblikovanju IP – izražajo
svoje izkušnje, sooblikujejo cilje in kriterije uspešnosti, izvajajo dogovorjene
aktivnosti ter razvijajo samoevalvacijo in samozagovorništvo (Zavod Republi-
ke Slovenije za šolstvo, ).
Cilji v IP se načrtujejo glede na trenutno funkcioniranje otroka ali mlado-
stnika, so kratkoročni, specifični, časovno opredeljeni in ločeni po področjih
(vzgojno, psihosocialno, družina, starši, zdravje, šola, samostojno življenje).
Spremljajo se sproti z orodji, kot so nadzorni seznami oz. t. i. »ček liste«, uspeš-
nost pa se ocenjuje s kazalniki doseženosti ciljev (Zavod Republike Slovenije
za šolstvo, ).

198