Page 236 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 236

10  Interpretacija in razprava
                Anderson 2015) ter dokumentiranje (Ziek in Anderson 2015) informa-
                cij v projektnem timu.
                  Med ključnimi nalogami projektnega vodje, kot so jih prepoznali
                udeleženci v raziskavi, omenimo tudi motiviranje ostalih članov pro-
                jektnega tima h komuniciranju (Binder 2009; Marković, Krumov in Ni-
                kitović 2014; Henderson, Stackman in Lindekilde 2018), usklajevanje
                komuniciranja na projektu, povezovanje tima in združevanje njegovih
                članov v smer skupnih ciljev, pri čemer projektni vodja običajno nima
                formalne avtoritete nad ostalimi člani projektnega tima. Pomanjkanje
                formalne avtoritete izvira iz hierarhičnega odnosa med projektnim
                vodjem in funkcijskimi vodji, ki je značilno za šibko matrično obliko
                orga nizacije (Stare 2011), kjer formalna avtoriteta funkcijskega vodje
                pogosto prevlada nad neformalno avtoriteto projektnega vodje.
                  Rezultati so skladni s stališčem Liz Lee-Kelley in Tima Sankeyja
                (2008) ter Stareta (2011), ki trdijo, da globalni projekti potrebujejo pro-
                jektnega vodjo s formalno avtoriteto, vendar pa je ta v praksi redkost
                in si morajo tako projektni vodje vpliv izboriti drugače. Avtoriteta pro-
                jektnih vodij je le redko v sorazmerju z njihovo odgovornostjo (Hen-
                derson 2004; Henderson 2004; Oertig in Buergi 2006; Wang in Liu
                2007; Marković, Krumov in Nikitović 2014; Kloppenborg 2015). Zaradi
                njegove specifične vloge v timu ter pomanjkanja formalne avtoritete
                potrebuje projektni vodja ustrezne osebnostne lastnosti ter hkrati ob-
                vladati potreb na znanja in veščine, predvsem s področja vodenja in ko-
                municiranja. Potrebne veščine komuniciranja pokrivajo tako pisno kot
                go vorno komuniciranje, javno nastopanje, rabo IKT (Brill, Bishop in
                Walker 2006; Bergiel, Bergiel in Balsmeier 2008; Kalyvas 2009; Mohd
                Yusuf 2012) ter medkulturne veščine (Obikunle 2002; Müller in Tur-
                ner 2004; Binder 2009; Ranf 2010; Thomas 2013; Lima in Patah 2016;
                Browne idr. 2016; Huang 2016; Čuhlová 2018; Büll, Palkovits-Rauter in
                Szabo 2019).
                  Med vodstvenimi veščinami projektnega vodje izpostavljamo ve-
                ščine odločanja, načrtovanja, usklajevanja tima, delegiranja nalog in
                motiviranja ostalih članov tima. S svojim odnosom do dela in projekta
                postav lja smernice in vzor za odnos drugih članov projektnega tima,
                čemur pri trjuje Benita Zulch (2014b). Posebej pomembne so tudi meh-
                ke veščine (FitzPatrick 1997; Rodrigues in Sbragia 2013; Kloppenborg
                2015; Gray in Ulbrich 2017; Mikhieieva in Waidmann 2017), predvsem
                pri projektih z medkulturno udeležbo. Med drugimi zahtevanimi la-
                stnostmi projekt nih vodij izpostavljamo še samoiniciativnost, prila-


                            236
   231   232   233   234   235   236   237   238   239   240   241