Page 236 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

10 Interpretacija in razprava
Anderson 2015) ter dokumentiranje (Ziek in Anderson 2015) informa-
cij v projektnem timu.
Med ključnimi nalogami projektnega vodje, kot so jih prepoznali
udeleženci v raziskavi, omenimo tudi motiviranje ostalih članov pro-
jektnega tima h komuniciranju (Binder 2009; Marković, Krumov in Ni-
kitović 2014; Henderson, Stackman in Lindekilde 2018), usklajevanje
komuniciranja na projektu, povezovanje tima in združevanje njegovih
članov v smer skupnih ciljev, pri čemer projektni vodja običajno nima
formalne avtoritete nad ostalimi člani projektnega tima. Pomanjkanje
formalne avtoritete izvira iz hierarhičnega odnosa med projektnim
vodjem in funkcijskimi vodji, ki je značilno za šibko matrično obliko
orga nizacije (Stare 2011), kjer formalna avtoriteta funkcijskega vodje
pogosto prevlada nad neformalno avtoriteto projektnega vodje.
Rezultati so skladni s stališčem Liz Lee-Kelley in Tima Sankeyja
(2008) ter Stareta (2011), ki trdijo, da globalni projekti potrebujejo pro-
jektnega vodjo s formalno avtoriteto, vendar pa je ta v praksi redkost
in si morajo tako projektni vodje vpliv izboriti drugače. Avtoriteta pro-
jektnih vodij je le redko v sorazmerju z njihovo odgovornostjo (Hen-
derson 2004; Henderson 2004; Oertig in Buergi 2006; Wang in Liu
2007; Marković, Krumov in Nikitović 2014; Kloppenborg 2015). Zaradi
njegove specifične vloge v timu ter pomanjkanja formalne avtoritete
potrebuje projektni vodja ustrezne osebnostne lastnosti ter hkrati ob-
vladati potreb na znanja in veščine, predvsem s področja vodenja in ko-
municiranja. Potrebne veščine komuniciranja pokrivajo tako pisno kot
go vorno komuniciranje, javno nastopanje, rabo IKT (Brill, Bishop in
Walker 2006; Bergiel, Bergiel in Balsmeier 2008; Kalyvas 2009; Mohd
Yusuf 2012) ter medkulturne veščine (Obikunle 2002; Müller in Tur-
ner 2004; Binder 2009; Ranf 2010; Thomas 2013; Lima in Patah 2016;
Browne idr. 2016; Huang 2016; Čuhlová 2018; Büll, Palkovits-Rauter in
Szabo 2019).
Med vodstvenimi veščinami projektnega vodje izpostavljamo ve-
ščine odločanja, načrtovanja, usklajevanja tima, delegiranja nalog in
motiviranja ostalih članov tima. S svojim odnosom do dela in projekta
postav lja smernice in vzor za odnos drugih članov projektnega tima,
čemur pri trjuje Benita Zulch (2014b). Posebej pomembne so tudi meh-
ke veščine (FitzPatrick 1997; Rodrigues in Sbragia 2013; Kloppenborg
2015; Gray in Ulbrich 2017; Mikhieieva in Waidmann 2017), predvsem
pri projektih z medkulturno udeležbo. Med drugimi zahtevanimi la-
stnostmi projekt nih vodij izpostavljamo še samoiniciativnost, prila-

236