Page 233 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

10 Interpretacija in razprava 10

V zaključni fazi analize podatkov smo identificirane vzorce in ugoto-
vitve soočili, primerjali ter povezali s teorijo, kot predlaga Nisaratana
Sangasubana (2011). Relevantnost identificiranih ugotovitev iz razi-
skave smo preverjali v obstoječi literaturi in tako izluščili ključne poj-
me, kjer smo ugotovitve lahko povezali s teorijo. Za vzpostavitev teo-
retičnega konceptualnega modela internega komuniciranja v globalnih
projektnih timih smo uporabili analitični postopek, ki je značilen za
utemeljeno teorijo, kot sta jo razvila Glaser in Strauss (1967).
Med raziskavo smo tako izluščili 12 ključnih pojmov. Slika 10.1 pri-
kazuje kompleksnost medsebojnih odnosov med ključnimi identifici-
ranimi pojmi.

10.1 Vloga komuniciranja v globalnem projektnem timu 10.1
Rezultati sovpadajo s stališči Barnarda (1938), Mary Beth Pinto in
Jeffreyja K. Pinta (1990), Rite Linjuan Men (2014), Kevina Ruck in
Mary Welch (2012), Kathy Brittain White in Richarda Leiferja (1986),
Justyne Zajac (2012), Jennifer M. Brill, M. J. Bishopa in Andrewja E.
Walkerja (2006), Benite Zulch (2014a), Hoegla in Gemuendena (2001),
Laurie K. Lewis in Davida R. Seibolda (1998) ter drugih, ki komunicira-

Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu vzajemni vpliv
enosmernivpliv
Vloga projektnega vodje Zaupanje timu
Organizacija Jasnost vlog
Dokumentiranje Znanje in veščine

Osebni stik Jezik

Načrt komuniciranja Motiviranost
Kulturne razlike Informacijsko-komunikacijska tehnologija
Slika 10.1 Odnosi med ključnimi prepoznanimi pojmi

233