Page 234 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

10 Interpretacija in razprava
nju priznavajo temeljno in integrativno vlogo v procesih projektnega
managementa. Udeleženci v raziskavi so komuniciranje prepoznali kot
vezni element, »lepilo« oz. »hrbtenico«, projektnega tima, preko kate-
rega potekajo vse ključne dejavnosti na projektu, kot ugotavljajo tudi
Justyna Zajac (2012) ter Jennifer M. Brill, M. J. Bishop in Andrew E.
Walker (2006).
Ena od udeleženk v raziskavi je izrazila zanimivo stališče, da je ko-
municiranje edini način za vpogled v razmišljanje drugih ljudi, kar se
sklada z ugotovitvami Lovlyn Ekeowe Kelvin-Iloafu (2016) ter Cristine
B. Gibson in Susan G. Cohen (2003). Slednji ugotavljata, da se samo
preko komuniciranja v globalnih projektnih timih lahko ustvarja skup-
no razumevanje. Hkrati je komuniciranje dejavnost, ki je članom iz-
branega globalnega projektnega tima pri delu na projektu vzela največ
časa, kar opažajo tudi Binder (2009), Christian Büll, Silke Palkovits-
-Rauter in Monika Beata Szabo (2019) ter Justyna Zajac (2012). Ocene
članov izbranega globalnega projektnega tima o porabljenem času za
komuniciranje na projektu sicer dojemamo kot netočne, saj smo ugo-
tovili, do so posamezni udeleženci v raziskavi le delno razumeli, kaj
pojem komuniciranje zajema, in so se pri interpretaciji osredotočali
zgolj na element prenosa sporočila, ki predstavlja le del okvira pojma.
Razumevanje komuniciranja zgolj kot goli prenos informacije je pre-
več poenostavljeno in tako zgolj omejeno uporabno (McKay, Marshall
in Grainger 2014). Stewart L. Tubbs in Sylvia Moss (2003) menita, da
komuniciranje presega okvir prenosa informacij, saj preko komunicira-
nja pravzaprav ustvarjamo pomen. Gre za ključni instrument družbe-
nih interakcij in medij, preko katerega se vzpostavljajo in ohranjajo vsi
odnosi (Kelvin-Iloafu 2016). V kontekstu projektnega dela komunicira-
nje soustvarja potek in izide projekta (Jarvenpaa in Keating 2012; Ziek
in Anderson 2015; Maynard idr. 2018) ter predstavlja ključno orodje za
doseganje skupnega razumevanja in posledično ciljev projekta (Söder-
lund 2011; Čuhlová 2018). Hkrati je prepoznano kot ključni dejavnik
uspešnosti projekta (Müller 2003; Rajkumar 2010; Aarseth, Rolstadås
in Andersen 2013; Muszyńska 2017; Pozin idr. 2017).
Sklepamo torej, da se člani izbranega globalnega projektnega tima
niso zavedali dejanskega obsega pojma komuniciranja in je bil torej de-
janski delež komuniciranja pri delu na projektu višji od poročanega.
Komuniciranje pri projektu namreč dejansko poteka, kot se je izrazil
eden od udeležencev v raziskavi, nenehno, saj se vsi vidiki projektnega
managementa vključujejo komuniciranje, bodisi s projektnim timom
bodisi eksternimi deležniki projekta (Muszyńska 2017). Komunicira-

234