Page 230 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

9 Analiza podatkov
javniki pogojevala »lokacija dela« in »delovni čas« posameznih članov
projektnega tima, bogastvo posameznega »komunikacijskega kanala«
pa narekuje možnosti »oblikovanja sporočila« in kakovost »interpre-
tiranja sporočila«. Posledici dislociranosti članov projektnega tima v
mednarod nem okolju sta bila tudi različen materni »jezik« članov pro-
jektnega tima ter potreba po uvedbi skupnega jezika, ki hkrati ni bil
njihov materni jezik. Potreba po komuniciranju v tujem »jeziku« je po-
večala kompleksnost »kodiranja in dekodiranja sporočil« v projektnem
timu.
Nekateri »dejavniki uspešnosti komuniciranja« so bili tesno poveza-
ni z »okoljem komunikacijskega procesa«. »Lokacija dela« oz. dislocira-
nost posameznih članov projektnega tima je bila posredno, preko »pre-
nosa sporočil«, vzrok določenim »komunikacijskim motnjam«, hkrati
pa je imelo pomanjkanje »osebnega stika« pomembno vlogo pri obli-
kovanju »osebnih odnosov« in medsebojnega »zaupanja« v izbranem
globalnem projektnem timu. Različen »delovni čas« članov projek-
tnega tima, predvsem časovne razlike med posameznimi vpletenimi
lokacijami, je prav tako privedel do »komunikacijskih motenj« zaradi
omejene razpoložljivosti članov za komuniciranje. Tudi »izredne druž-
bene razmere« so bile vzrok številnim »komunikacijskim motnjam« v
projektnem timu, poleg tega so preusmerjale pozornost članov projek-
tnega tima stran od delovnih vsebin in so vplivale na »osebne odnose«,
»osebnostne lastnosti«, »jasnost vlog« in »motiviranost za komunici-
ranje«.
Izbrani globalni projektni tim je »komunikacijske kanale« izbiral
glede na njihovo primernost za predvidene »teme komuniciranja«, kar
pojasni povezavo med »prenosom sporočil« in »temami komunicira-
nja«. Kompleksnost »teme komuniciranja« se je v izbranem globalnem
projektnem timu odražala v kompleksnosti »kodiranja in dekodiranja
sporočil«. »Motiviranost za komuniciranje« članov izbranega globalne-
ga projektnega tima, ki je eden »dejavnikov uspešnost komuniciranja«,
je bila različna glede na »temo komuniciranja«.
Možnosti ter kakovost »kodiranja in dekodiranja sporočil« v izbra-
nem globalnem projektnem timu so bile omejene z bogastvom »komu-
nikacijskega kanala«. Zaradi rabe tujega »jezika«, torej uradnega jezika
organizacije, je bila pomembnost pravilne izbire »komunikacijskega
kanala« toliko izrazitejša. »Dejavniki uspešnosti komuniciranja«, pred-
vsem podkategoriji »komunikacijske motnje« ter »znanja in veščine
komuniciranja«, so v primeru izbranega globalnega projektnega tima

230