Page 14 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

1 Uvod
temelje (Oertig in Buergi 2006; Thamhain 2013) in paradigmo projekt-
nega managementa (Eriksson idr. 2002). Značilnosti nove paradigme
projektnega managementa so intenziven prenos trgov in tehnologij,
razpršeni centri znanj, medfunkcijsko učenje ter povraten in interak-
tiven prenos tehnologij (Eriksson idr. 2002; Nwobodo-Anyadiegwu,
Nkutha in Kabamba Lumbwe 2022). Sodobno okolje projektnega ma-
nagementa zahteva koordinacijo projektnih timov, ki pogosto delujejo
na številnih lokacijah ter celo v različnih državah (Gibson in Cohen
2003; Harley 2011) in v pretežno virtualnem okolju (Gibson in Cohen
2003; Lukić in Vračar 2018). Posamezniki iz različnih držav, organizacij
in sistemov vrednot morajo tako deliti avtoriteto, odgovornost ter od-
ločanje (Shore in Cross 2005).
Globalni projekti so naravna posledica tehnoloških inovacij, ki so
spremenile ekonomiko organiziranja z zniževanjem stroškov medor-
ganizacijskega usklajevanja. Slednji so tradicionalno odvisni od dejav-
nikov, kot so kompleksnost, velikost, jasnost zahtev, ter medsebojnih
odvisnosti in časovnega pritiska. Čeprav so torej globalni projekti nas-
tali spontano, nezavedno, postajajo nova organizacijska resničnost v
večini sektorjev (Tavčar idr. 2005; Orr idr. 2011; Rodrigues in Sbragia
2013; Lukić in Vračar 2018; Redlich idr. 2018). Globalne projektne time
dojemamo kot žariščne, prilagodljive enote v mrežni ekonomiji, ki
lahko služijo zbiranju in kombiniranju različnih informacij ter znanj z
različnih lokacij in tako izboljšajo sposobnost organizacij za učenje ter
inoviranje. Predstavljajo novo obliko organizacij, ki ponuja edinstvene
možnosti prilagodljivosti in odzivnosti ter ima potencial za revolucijo
delovnega okolja (Powell, Piccoli in Ives 2004; Zuofa in Ochieng 2017).
Pričujoče stoletje bo stoletje virtualnih projektnih timov in mrežnih
organizacij, saj bodo ti postali ključno orodje za doseganje organiza-
cijskih ciljev, medtem ko se bodo klasične organizacijske strukture
znatno spremenile in bo projektni tim postal osnovna delovna enota
organizacije (Marković, Krumov in Nikitović 2014).
Globalni projekti so prodoren, moteč in kompleksen fenomen ter
imajo vse potrebne lastnosti, ki kličejo po nadaljnjih konceptualnih in
empiričnih raziskavah (Söderlund 2004; Orr idr. 2011). Trend global-
nih projektov je v porastu (Anantatmula in Thomas 2008; Rodrigues in
Sbragia 2013; Choi in Cho 2018; Ferrell in Kline 2018; Hacker idr. 2019;
Taras idr. 2019), s tem pa raste tudi zanimanje raziskovalcev za to po-
dročje (Mossolly 2015; Zajacova 2013, 120; Lee-Kelley in Sankey 2008;
Battistuzzo in Piscopo 2015). Obstoječa literatura projektnega manage-

14