Page 58 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Revitalizacija nekaterih že asimiliranih manj razširjenih evropskih jezikov

bivalstva v smislu višje podpore na naslednjih volitvah. Dejanju moramo
priznati določen pomen, razumemo ga pač lahko kot kamenček v mozaiku
pri dvigu prestiža kornijščine, kajti na ta način je vstopila v javno rabo na
najvišji državni, institucionalni ravni. Omenimo še en odmeven dogodek
iz istega leta, in sicer odprtje prvega vrtca, v katerem poteka komunikacija
v kornijščini kot uradnem jeziku, tj. Skol Dy Sadorn Kernewek v kraju Pool
(Ferdinand 2013) na zahodu Kornovalije, nedaleč od mesta Penzance. Leto
zatem, tj. 2011., je izšla prva verzija kornijskega prevoda Svetega pisma kot
celote, An Beybel Sans in Kernowek, angl. The Holy Bible in Cornish, katere
avtor je Nicholas Williams, sicer tudi dolgoletni profesor irske gelščine na
univerzi v Dublinu. Nato so leta 2013 uvedli prve tečaje kornijskega jezika
celo v Spodnjem domu britanskega parlamenta, angl. The House of Com-
mons. Danes izhajajo tri revije, v katerih članki v kornijščini prevladujejo
nad tistimi v angleščini; enkrat tedensko, tj. ob nedeljah, v domačem jeziku
oddaja novice tudi radijska postaja bbc Radio Cornwall (Ferdinand 2013).
Preko spletnih strani iste radijske postaje potekajo tudi tečaji tega dragoce-
nega, na novo rehabilitiranega idioma keltskih bardov. Zlasti pomembna
za proces oživljanja jezika so neformalna srečanja po lokalih, imenovana
Yeth an Werin, angl. Languages of the people. O nadaljnjih fazah evoluci-
je Kerneweka/Kernoweka, najbližjega sorodnika sosednjega Brezhonega,
sln. bretonščine, lahko seveda zgolj ugibamo, akterjem preventivne lingvi-
stike pa se lahko zahvalimo, da je ta izjemno pomemben živi mehanizem,
ki je stoletja prenašal iz roda v rod tradicije in šege najzahodnejšega kotič-
ka Britanskega otočja, pretežno v obliki govorjene besede, danes ponovno
zaživel. O prvem poskusu slovarja govorimo že ok. leta 1100, gre namreč za
Vocabolarium cornicum, ki ga je anglosaški učenjak, znan pod imenom Ael-
fric the Grammarian, vključil kot dodatek v svoj latinsko-anglosaški glosar,
angl. Latin-Anglo-Saxon Glossary. Slovar ni bil pozabljen, temveč je celo na
novo vzbrstel. Ali bo tudi vzcvetel, je vprašanje časa in morebitnih potreb
globaliziranega angleško govorečega prebivalstva dežele mitov po odkri-
vanju svoje izvirne identitete in izražanju unikatnosti življenjskega sloga
svojih prednikov ali pa po zabrisanju sleherne sledi za njima.
Po drugi strani pa se vprašamo, ali ne gre nemara v takšnih primerih
oživljanja že usahlega oz. asimiliranega idioma bolj za ustvarjanje umetne
komunikacije v »jeziku, ki ostaja zgolj iluzorni lesk ali folklorna preoble-
ka«, kot je podobno dilemo na temo korziščine opisal Antoine Louis Culio-
li (Culioli idr. 1998, 13),² soustvarjalec francosko-korziškega in korziško-

² »L’histoire des langues nous enseigne qu’une langue peut sinon disparaître [...], du moins
s’étioler au point de n’être plus qu’une lueur illusoire ou un travestissement folklorique.«
56