Page 53 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 53

4


                  Mednarodni pomožni jeziki, kamenček

                  vmozaiku evropskih mrj




             Mednarodni pomožni ali conski umetni jeziki so načrtno, po umetni po-
             ti skonstruirani semiotski sistemi, namenjeni pretežno komunikaciji na
             mednarodni ravni, predstavljajo torej nasprotje naravnih jezikov, razvitih
             znotraj skupin govorcev, ki so se ustalile in prebivajo na določenem geo-
             grafskem območju, kjer gojijo skupne kulturne vrednote in sledijo podob-
             nim življenjskim ciljem.

             4.1  Ozadje in namen formiranja esperanta ter njegov položaj
                  vevropskidružbi
             Kljub naporom esperantistov, vloženim v lansiranje tega s prvim učbeni-
             kom leta 1887 zaznamovanega mednarodnega pomožnega jezika/conskega
             umetnega jezika, sporazumevalnega konstrukta Ludovica Lazarusa Za-
             menhofa, poznanega pod psevdonimom Doktoro Esperanto, sln. Upajo-
             či doktor, poljskega okulista judovskega rodu, Internacia lingvo, kot ga je
             krstil sam avtor v jeziku, ki je obetal novo upanje na področju mednaro-
             dne komunikacije, ni mogel najti prave podlage za preživetje. Premišljeno
             konstituiran iz raznolikih prvin indoevropskih jezikov, z zelo poenosta-
             vljenimi slovničnimi zakonitostmi in zategadelj lahko učljiv naj bi poleg
             omogočanja lažje komunikacije na mednarodni ravni prispeval k promoci-
             ji miroljubnega sožitja med narodi in kulturami.
               Ni naključje, da je esperanto naletel na najplodnejša tla ravno med stro-
             kovnjaki, ki prihajajo z ozemelj, na katerih so v rabi mrj in mj/rj, kajti
             njegovo bistveno poslanstvo je bilo od vsega začetka omogočiti enakopra-
             ven odnos in neposredno sporazumevanje med govorci, v izogib ustvar-
             janju hierarhične lestvice, ki rojene govorce določenih jezikov privilegira,
             druge pa potiska v podrejeni položaj. Če povzamemo Toffolija (2007, 143),
             najdemo v vrstah zagretih esperantistov npr. Furlane,¹ Katalonce, Baske,

            ¹ Achile Tellini/Achîl Telîn (1866−1938), véliki furlanski naravoslovec, je bil urednik prve ita-
             lijanske geološke znanstvene revije Rassegna di Scienze geologiche in Italia, ustanovitelj dru-
             štva Circolo Idrologico e Speleologico Friulano, velik pacifist, zlasti pa eden najognjevitejših
             borcev za uveljavitev esperanta kot sredstva zoper jezikovni imperializem. Istočasno se je


                                                                             51
   48   49   50   51   52   53   54   55   56   57   58