Page 55 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

4.3 Matija Majar Ziljski in koncept medslovanščine

sli, v medkulturnem prostoru spontano prevlada. Na uradni spletni strani,
http://www.slovio.com, najdemo abecedo, deset lekcij slovia, nekaj videov
ter opis jezika pod naslovom »Novju mezxunarodju jazika!«. Slovio se lahko
piše v obeh grafijah slovanske jezikovne sfere, cirilici in latinici, podobno
kot nekdanja srbohrvaščina v Jugoslaviji. Tudi slovio sodi v podkategorijo
evropskih mrj brez statusa. Esperanto in slovio sta sicer le dva iz vrste
utopičnih poskusov oživitve umetnega univerzalnega jezika.

4.3 Matija Majar Ziljski in koncept medslovanščine
Sredi 19. stoletja si je zadal za cilj ustvariti slovansko jezikovno vzajemnost
Matija Majar Ziljski, slovenski narodopisec, jezikoslovec in teolog, pred-
vsem pa vnet borec za Zedinjeno Slovenijo, doma iz Ziljske doline, učenec
Antona Martina Slomška. Majar je ta vzajemni jezik snoval v okviru časo-
pisa Slavjan, nastalega na njegovo pobudo. V Pragi je izdal vseslovansko
slovnico pod naslovom Uzajemni pravopis slavjanski, to je uzajemna slovnica
ali mluvnica slavjanska (1863). Polovica naslova je v cirilici, polovica v latini-
ci, sledi v latinici pisana razprava, besedilo vzajemne slovanščine pa podaja
v cirilici. Projektu je bil med drugimi naklonjen tudi znameniti jezikoslo-
vec Jan Baudouin de Courtenay. O tematiki natančno pripoveduje Milan
Dolgan (1995) v članku »Vzajemni ali skupni slovanski jezik, kakor ga je
oblikoval Matija Majar Ziljski«, izdanem ob stoletnici smrti tega Sloven-
cem malo poznanega učenjaka.
Leta 2006 je nizozemski prevajalec Jan van Steenberger začel projekt
pod nazivom Slovianski, ki pa ga je kasneje, leta 2011, združil s projektom
novoslovanščine češkega profesorja Vojtěcha Merunke; rezultat združitve
je bil novonastali jezik imenovan medslovanščina. V nasprotju z razmero-
ma izumetničenim slovijem je slednja realističnejši jezik, kajti besednjak
je povzet po sodobnih slovanskih jezikih, medtem ko slovnica temelji na
starocerkvenoslovanski.

4.4 Očiten neuspeh planskih jezikov
Navzlic pacifističnim nameram načrtovalcev omenjenih pomožnih oz.
umetnih jezikov nobeden izmed omenjenih doslej ni dosegel višje stopnje
vitalnosti, verjetno zaradi neavtentičnosti razpoložljivih besedil in težnje
uporabnikov k elitizmu. Obstaja še veliko podobnih, bolj ali manj uspe-
šnih poskusov planiranja jezikov, katerih rezultat je največkrat ustvarjenje
novega manj razširjenega jezika, npr. interlingua, glosa, ido itd.

53