Page 48 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Današnje stanje evropskih antičnih jezikov

je povsem jasno, kajti večina govorcev teh jezikovnih oaz je ostala v gršči-
ni nepismena, šele v zadnjih desetletjih so kot pisavo prevzeli moderno
latinico. Opraviti imamo torej z zapisi v latinici do neke mere italianizi-
ranih starogrških besedil. Fenomen je primerljiv s situacijo moldavščine,
uradnega državnega jezika Republike Moldavije, ki je v resnici moldavska
varianta romunščine, katere uradna pisava je novgorodna cirilica. Gre za
edinstven pojav, ko se romanski jezik danes piše v cirilici.
Italijanski parlament je govorcem obeh grških izolatov priznal status
uradnih narodnih manjšin, njihovima govoroma pa status manjšinskih je-
zikov na državni ravni. Navzlic osnovanju jezikovno-kulturnih institutov
in observatorijev, čigar naloge so uvajanje grščine v šole, formiranje učite-
ljev tega mj, priprava dvojezičnih italijansko-grških prometnih smeroka-
zov ipd., je večina projektov obtičala v začetni fazi. Dilema, ali ta mikroje-
zika, polna italijanskih neologizmov, katerih uradna pisava je latinica, iz-
virata iz antične ali srednjeveške grščine, se veliko bolj nagiba v prid prvi,
tj. Rohlfsovi hipotezi (Skubic 1982, 23, po Rohlfs 1947). Karatzas (1958a)
vokviru Revue des études grecques na kratko povzame dognanja svojih na-
tančnih terenskih raziskav, zbranih v delu L’origine des dialectes néogrecs de
l’Italie méridionale (Karatzas 1958b). V delu navaja dokaze tesne sorodno-
sti med obema skupinama govorov in ovrže nasprotne trditve nekaterih
italijanskih jezikoslovcev, zlasti Morosija in Comparettija, da gre pri obeh
skupinah govorov za srednjeveško, tj. bizantinsko grščino iz časa cesarja
Justinijana.
V drugi sklop ostalin grštva v romanskem svetu lahko prištevamo po-
tomce grške kolonije v okolici mesta Cargèse na Korziki, ki so se sicer na
otoku naselili v drugi polovici 17. stoletja, tj. v času, ko je bil otok v rokah
Genovske republike. Šlo je za skupino pribežnikov s Peloponeza, kjer so
v tem času zavladali Turki in začeli izvajati represije. Kot povzema svoje
ugotovitve nizozemski raziskovalec in profesor Gerard Henrik Blanken, je
osnova njihovega govora bizantinska grščina (Leroy 1947, 177−178).
Če je novogrščina kot uradni državni jezik Helenske republike in Repu-
blike Ciper sodoben evropski jezik s približno 13 mio uporabnikov, v to šte-
vilo so všteti tudi člani svetovne diaspore (Lingvopedija b.l.c), pa sodijo
zgoraj obravnavana osamosvojena grška narečja v južni Italiji in Franciji
pod kategorijo manj razširjenih evropskih jezikov.

3.2 Latinščina, vitalni manj razširjeni evropski jezik
Podobno kot starogrščina v novogrščino se je vulgarna latinščina transfor-
mirala v moderne romanske jezike, zato te upravičeno imenujemo tudi ne-

46