Page 54 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Mednarodni pomožni jeziki, kamenček v mozaiku evropskih mrj

Bretonce, Irce in predstavnike drugih evropskih narodnih ter jezikovnih
manjšin.
Po podatkih Lingvopedije (2021a) se število naravnih govorcev esperan-
tščine suče v izredno širokem razponu, tj. med 100.000 in 2−3mio,sledi
obrazložitev, da ga 100.000 ljudi govori tekoče, 2−3 mio pa se ga je uči-
lo. Simona Klemenčič, avtorica učbenika esperantščine, ki zagovarja širšo
uporabo esperanta in drugih planskih jezikov kot alternativo povsod pre-
vladujoče angleščine, govori o približno 100 govorcih v Republiki Sloveniji
in okrog 1.000 rojenih govorcih nasploh, slednji naj bi se namreč esperan-
ta učili od rojstva. V intervjuju, objavljenem v članku Maje Šučur (2015)
ˆ
z naslovom »Cu vi ridas?«, sln. Se smejiš?, med drugim citira utemeljitev
Evropske komisije ob zavrnitvi predloga, da bi esperanto postal uradni je-
zik Evropske unije: »[Z]a multikulturnost eu je dobro, da se ljudje učijo
živih jezikov, ker se hkrati učijo o kulturi govorcev tega drugega jezika.« Po
razširjenosti, torej matematičnem merilu, in glede na odsotnost statusa,
je položaj esperanta primerljiv s položajem nekaterih drugih mrj, tako da
ga lahko upravičeno uvrstimo med tiste evropske mrj, ki ne uživajo nika-
kršnega uradnega statusa.

4.2 Slovio, poskus rekonstrukcije slovanske lingue france
V podobni situaciji je slovio, medslovanski umetno skonstruirani spora-
zumevalni jezik, čigar namen je bil ustvariti novo linguo franco, neke vrste
med slovanski esperanto. Skonstruiral ga je Mark Hučko, slovaški jeziko-
slovec, po vzoru esperanta. Njegov namen naj bi bil nadomestiti anglešči-
no in poenostaviti sporazumevanje med govorci različnih slovanskih jezi-
kov, kar bi morda vodilo k utrjevanju skupne zavesti teh narodov o njihovi
slovanski identiteti. Kljub temu svetlemu cilju se, žal, podobno kot espe-
ranto ali posodobljena latinščina, obogatena z mnogimi neologizmi dana-
šnje dobe, tudi slovio ni širše uveljavil v slovanskem svetu; globalna angle-
ščina ga je kot živi jezik očitno po naravni poti izpodrinila. Po naravnem
zakonu pač jezik ekonomije, torej tisti, v katerem se sklepajo finančni po-

energično zavzemal za »furlansko vprašanje«. Med njegovimi deli je furlanščini in esperan-
tu namenjen Leksikona komparo inter lingvoj Friula kaj Provenca, sln. Primerjava furlanskega
in provansalskega besednjaka (1912). S svojima tesnima sodelavcema, prav tako esperanti-
stoma furlanskega rodu Antonijem Paoletom in Giacomom Bianchinijem (sekretarjem sve-
tovnega katoliškega združenja esperantistov, avtorjem male furlanske slovnice v esperantu
Gramatiketo de Friulana Lingvo per esperantistoj), so leta 1915 pripravili pot za izdajo furlan-
sko pisane revije Riviste ilustrade dal Friûl e dai Paîs Ladins, kar pa je izbruh vojne istega leta
žal preprečil.

52