Page 54 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 54

Mednarodni pomožni jeziki, kamenček v mozaiku evropskih mrj


                  Bretonce, Irce in predstavnike drugih evropskih narodnih ter jezikovnih
                  manjšin.
                    Po podatkih Lingvopedije (2021a) se število naravnih govorcev esperan-
                  tščine suče v izredno širokem razponu, tj. med 100.000 in 2−3mio,sledi
                  obrazložitev, da ga 100.000 ljudi govori tekoče, 2−3 mio pa se ga je uči-
                  lo. Simona Klemenčič, avtorica učbenika esperantščine, ki zagovarja širšo
                  uporabo esperanta in drugih planskih jezikov kot alternativo povsod pre-
                  vladujoče angleščine, govori o približno 100 govorcih v Republiki Sloveniji
                  in okrog 1.000 rojenih govorcih nasploh, slednji naj bi se namreč esperan-
                  ta učili od rojstva. V intervjuju, objavljenem v članku Maje Šučur (2015)
                              ˆ
                  z naslovom »Cu vi ridas?«, sln. Se smejiš?, med drugim citira utemeljitev
                  Evropske komisije ob zavrnitvi predloga, da bi esperanto postal uradni je-
                  zik Evropske unije: »[Z]a multikulturnost eu je dobro, da se ljudje učijo
                  živih jezikov, ker se hkrati učijo o kulturi govorcev tega drugega jezika.« Po
                  razširjenosti, torej matematičnem merilu, in glede na odsotnost statusa,
                  je položaj esperanta primerljiv s položajem nekaterih drugih mrj, tako da
                  ga lahko upravičeno uvrstimo med tiste evropske mrj, ki ne uživajo nika-
                  kršnega uradnega statusa.


                  4.2  Slovio, poskus rekonstrukcije slovanske lingue france
                  V podobni situaciji je slovio, medslovanski umetno skonstruirani spora-
                  zumevalni jezik, čigar namen je bil ustvariti novo linguo franco, neke vrste
                  med slovanski esperanto. Skonstruiral ga je Mark Hučko, slovaški jeziko-
                  slovec, po vzoru esperanta. Njegov namen naj bi bil nadomestiti anglešči-
                  no in poenostaviti sporazumevanje med govorci različnih slovanskih jezi-
                  kov, kar bi morda vodilo k utrjevanju skupne zavesti teh narodov o njihovi
                  slovanski identiteti. Kljub temu svetlemu cilju se, žal, podobno kot espe-
                  ranto ali posodobljena latinščina, obogatena z mnogimi neologizmi dana-
                  šnje dobe, tudi slovio ni širše uveljavil v slovanskem svetu; globalna angle-
                  ščina ga je kot živi jezik očitno po naravni poti izpodrinila. Po naravnem
                  zakonu pač jezik ekonomije, torej tisti, v katerem se sklepajo finančni po-

                  energično zavzemal za »furlansko vprašanje«. Med njegovimi deli je furlanščini in esperan-
                  tu namenjen Leksikona komparo inter lingvoj Friula kaj Provenca, sln. Primerjava furlanskega
                  in provansalskega besednjaka (1912). S svojima tesnima sodelavcema, prav tako esperanti-
                  stoma furlanskega rodu Antonijem Paoletom in Giacomom Bianchinijem (sekretarjem sve-
                  tovnega katoliškega združenja esperantistov, avtorjem male furlanske slovnice v esperantu
                  Gramatiketo de Friulana Lingvo per esperantistoj), so leta 1915 pripravili pot za izdajo furlan-
                  sko pisane revije Riviste ilustrade dal Friûl e dai Paîs Ladins, kar pa je izbruh vojne istega leta
                  žal preprečil.


                  52
   49   50   51   52   53   54   55   56   57   58   59