Page 51 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

3.3 Unikatni primer nastanka jidiša in revitalizacije hebrejščine

nastala le Stara zaveza krščanske Biblije, temveč je bila tudi govorjeni jezik
izraelskega oz. kanaanskega življa v rabi od 12. do 2. stoletja pr.n.št. Za-
tem jo je med Judi v Palestini izpodrinila aramejščina, hebrejščina pa se
je ohranila v treh pomembnih funkcijah: kot liturgični jezik judovstva, kot
jezik književnosti, filozofije in znanosti, istočasno je ostajala tudi proto-
kolarni jezik. Kot takšna je skozi stoletja evolvirala in sproti posodabljala
svoje besedišče.
Do revitalizacije govorjene hebrejščine pride v 19. stoletju, s ponovno
naselitvijo Judov na ozemlju Palestine. Za nastanek sodobne hebrejščine
gre v največji meri zahvala Eliezeru Benu Yehudu (1858−1922), ki je v Pale-
stini izdajal revijo, namenjeno ponovnemu rojstvu in vzponu hebrejskega
pogovornega jezika. V smislu posodabljanja arhaične jezikovne inačice je
ustvaril ok. 4000 neologizmov, njegov slovar klasične in moderne hebrej-
ščine pa je izšel posthumno leta 1959, v 17 knjigah (Trobevšek Drobnak
2006, 45). Leta 1921 postane sodobna hebrejščina uradni jezik tedanje bri-
tanske Palestine, leta 1948 pa uradni državni jezik novonastale Republike
Izrael.

49