Page 50 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 50
Današnje stanje evropskih antičnih jezikov
srečeni, večinoma namreč zvenijo izumetničeno. Uporaba rekonstruirane
glasovne podobe latinščine kot jezikakomunikacije nekako spominjana
uporabo mednarodnih pomožnih jezikov ali conskih umetnih jezikov,³ ka-
kršna sta npr. esperanto ali slovio, ki v praksi nikoli nista resnično zaživela.
3.3 Unikatni primer nastanka jidiša in revitalizacije hebrejščine
Čeravno se zdi, da hebrejščina kot izvenevropski jezik ni relevantna za
obravnavo v našem delu, je vsekakor vredna omembe spričo njene priso-
tnosti v večini evropskih držav, kajti judovska diaspora je danes razprše-
na po vsej Evropi. Res pa je, da med judovsko populacijo v Evropi, zlasti
v osrednjih in vzhodnih delih celine, prevladuje jidiš, v staro visoko nem-
ščino asimilirana hebrejščina, ki je zatorej v osnovi germanski jezik, toda s
hebrejskimi primesmi, določene variante pa karakterizira celo močan slo-
vanski adstrat, ki se za razliko od ostalih germanskih jezikov zapisuje s he-
brejsko grafijo. Tudi jidiš lahko potemtakem primerjamo z v cirilici pisano
romunščino v Moldaviji ali pa z v latinici pisano novogrščino na italijan-
skih tleh (gl. 3.1.1). Ob tem kot zanimivost omenimo predlog minoritskega
ptujskega meniha in duhovnika Dominika Penna z rojstnim imenom Vid
(1785−1855) v obdobju črkarske pravde na Kranjskem, tj. sredi 19. stole-
tja, da bi za zapisovanje slovenščine uvedli t.i. grščico namesto dotedanje
bohoričice, kar pomeni, da je s pomočjo latinice in starocerkvenoslovan-
ske grafije grški alfabet prilagodil takratni izgovorjavi slovenskih govorcev.
Med tedanjimi leksikografi je sicer veljal za ekscentrika, rokopis domnev-
no njegovega neobjavljenega slovarja Windisch-deutsches Wörter-Buch,⁴ v
katerem nemške lekseme zapisuje z gotsko grafijo, slovenske pa v prireje-
ni grški, hranijo v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Kot opisuje
Matej Hriberšek (2020, 96–98) v članku »Dominik Penn, Lexicographer at
theIntersectionofSlovenianandGreek«,avtornakoncuslovarjanatančno
predstavi razloge za svoj izbor grškega alfabeta in prilagoditve posameznih
grafemov.
Z revitalizacijo hebrejščine pa mislimo na oživitev že izumrle klasične
ali biblijske hebrejščine in njeno opolnomočenje za potrebe vsestranskega
sporazumevanja in vsesplošne funkcionalnosti v moderni dobi. Klasična
hebrejščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, v kateri ni
³ Pojavljata se tudi formulaciji načrtovani jeziki in planski jeziki, v nasprotju s terminom
naravni jeziki.
⁴ Matej Hriberšek (2020, 97) navaja, da ni gotovo, ali je rokopis resnično njegov izvirnik ali
pa gre za prepis izvirnika.
48

