Page 47 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 47
3
Današnje stanje evropskih antičnih jezikov
Tudi v primerih do današnjega dne preživele starogrščine izven grškega
ozemlja, latinščine v Vatikanu in delno iz hebrejščine izvedenega jidiša lah-
ko govorimo o evropskih manj razširjenih jezikih.
3.1 Starogrščina, primer asimilacije in transformacije
Zelo izrazit primer transformacije je počasen prehod starogrščine v novo-
grščino, današnji uradni državni jezik Helenske republike in uradni držav-
ni jezik Republike Ciper. Paralelno procesu transformacije se je na seman-
tični ravni odvil proces njene delne asimilacije v večino drugih sodobnih
evropskih jezikov, ki jih je obogatila s svojim avtohtonim besednjakom na
področju medicine, filozofije in umetnosti. Zatorej je povsem upravičeno
reči, da je starogrščina še vedno do neke mere živ jezik.
3.1.1 Današnji grški izolati v južni Italiji in na Korziki
Na osnovi omenjenega preživelega strokovno-znanstvenega besednjaka
seveda ne moremo govoriti o preživetju starogrščine kot jezikovnega sis-
tema v celoti, pač pa je do današnjih dni kot sistem govorjenega koda preži-
vela grščina v devetih občinah osrednjega dela polotoka Salento v južnoita-
lijanski pokrajini Apuliji, med pripadniki t.i. griko-salentinske manjšine,
ter petih vaseh v kalabrijski provinci Reggio in dveh četrtih samega me-
sta Reggio. Italijani govore apulijskih Grkov imenujejo il dialetto grecanico
ogreco, govore v Kalabriji pa il dialetto greco-calabro. Skubic (1982) v svo-
jem orisu grštva na romanskih tleh omenja strinjanje glavnih dotedanjih
raziskovalcev grškega jezikovnega vprašanja v južni Italiji, tako nemške-
ga romanista Gerharda Rohlfsa kakor tudi grškega jezikoslovca Stamatisa
Karatzasa, da so ti govori ostanki antične grščine, torej iz helenske dobe,
natančneje iz časa Arhimeda na Siciliji.¹ Po Rohlfsovem in Karatzasovem
mnenju gre za moderno stopnjo stare grščine, ljudskega jezika, to se pravi
govorjene besede (Skubic 1982, 23, po Rohlfs 1947 in Karatzas 1958b). Da
so se ti govori ohranili s prenosom ustnega izročila in ne pisane besede,
¹ Magna Graecia.
45
