Page 117 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

14.2 Slovenski znakovni jezik in jezik gluho-slepih

Republike Slovenije vendarle izglasoval njegov vpis, istočasno pa tudi vpis
jezika gluho-slepih, v 62.a člen naše temeljne listine. Luč življenja sta s
tem dejanjem ugledala predpisa, ki Slovenijo uvrščata med redke države ne
zgolj v evropskem, temveč tudi svetovnem merilu, v katerih je z ustavo za-
gotovljena vsaj osnova za začetek boja za enakopravnost, ki bo predstavljal
velik izziv tako za gluho, naglušno, gluho-slepo kakor tudi za slišečo popu-
lacijo. Političnim strukturam je s tem ponujena nova priložnost, da se ak-
tivirajo pri nadaljnjem razvoju teh dveh mrj v državi, kajti potrebni bodo
dodatni ukrepi in predpisi, ki bodo uporabnikom omogočili uveljavljanje
raznoterih pravic na področju vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem,
medije, kulturne dejavnosti in celotno javno življenje. Veliko pozornosti,
izobraževanja pa tudi finančnih sredstev bo morala slovenska država vlo-
žiti v razvoj samega jezika, saj slovenski znakovni jezik s približno 20.000
kretnjami v razvoju zelo zaostaja za International Sign, ki naj bi doslej raz-
vil že ok. milijona kretenj. Hkrati s poučevanjem slovenskega znakovnega
jezika bo slovenske državljane s problemi s sluhom nujno preskrbeti tudi
z znanjem o njihovem jeziku.
Sicer vpis v ustavo v prvi vrsti odpira obzorja gluhim, gluho-slepim, lju-
dem z motnjami v sluhu in/ali vidu na ozemlju Republike Slovenije ter nji-
hovimslišečimsorodnikom inprijateljem kakor tudi zato področje spe-
cializiranemu profesionalnemu kadru, torej njihovim učiteljem in za oba
jezika usposobljenim tolmačem ter prevajalcem.
Omenimo le dve izmed pridobitev, ki sta rezultat te zakonske novite-
te: prvi pomemben premik predstavlja izdaja Multimedijskega praktičnega
slovarja slovenskega znakovnega jezika (Žele 2003), drugi pa objava Priroč-
ne video slovnice slovenskega znakovnega jezika (Pavlič 2019) tako v knjižni
kakor v videoobliki. Ob tem pojasnimo, da slovnica ni napisana, temveč
odkretana.
V nekaterih današnjih osnovnih šolah prvine znakovnih jezikov ekspe-
rimentalno uvajajo tudi v učni proces slišečih otrok, v skladu z ugotovitvi-
jo, da kombinacija verbalnega podajanja informacij in kretenj privede do
boljše ter hitrejše zapomnitve od čistega verbalnega podajanja snovi. Re-
zultatom takšnega eksperimentiranja je posvečeno magistrsko delo Saše
Širnik pod mentorstvom dr. Damjane Kogovšek in somentorstvom dr. Ja-
neza Jermana z naslovom »Učinkovitost zapomnitve informacij z uporabo
slovenskega znakovnega jezika pri slišečih učencih« (2018).
Kolikšne dimenzije bo razvoj obeh jezikov v našem prostoru dosegel, je
vprašanje jezikovne samozavesti samih uporabnikov, v veliki meri pa se-
veda »škarje in platno« v rokah držijo krojilci jezikovne politike – ti bodo

115