Page 119 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

15

Alpsko-romanski jezikovni trojček

Koncept t.i. alpsko-romanskega jezikovnega trojčka v romanistiki buri du-
hove od druge polovice 19. stoletja dalje, natančneje od izida znamenite-
ga dela »Saggi ladini« (1873) očeta italijanske dialektologije Graziadia Isa-
ie Ascolija (1829–1907). Ascolijev esej je sprožil jezikoslovno dilemo, da-
nes imenovano la questione ladina, sln. ladinsko vprašanje. Izšel je v okvi-
ru prve številke revije Archivio Glottologico Italiano, ki jo je goriški jezi-
koslovec in poliglot judovskega rodu ustanovil sam v sodelovanju z Gio-
vannijem Flechio in postal njen prvi urednik. V tem prvem delu, posve-
čenem področju ladinistike, najdemo povzetek celotne furlanske foneti-
ke, ki jo avtor umešča v širši prostor, med ligursko jezikovno areo in ro-
manskimi govori v Alpah. Ascoli poudarja svojskost treh alpskih jezikov-
nih enot in postavi hipotezo o tesni sorodnosti med njimi. Te tri enote
so: furlanščina, dolomitska ladinščina in švicarska romanščina v kantonu
Gritchun/Grigioni/Graubünden/Grisons, sicer bolj znana pod imenom re-
toromanščina. Vendar pa Ascolijeva natančna analiza ostaja omejena zgolj
na glasoslovje, morfologije in skladnje vanjo ne vključuje. Vse tri jezikovne
enote, ki jih cenjeni profesor jezikoslovja in orientalskih jezikov na univer-
zi v Milanu obravnava v svojem eseju, torej prištevamo v romansko sku-
pino mrj in danes uživajo status mj, prvi dve v Republiki Italiji, tretja v
Helvetski konfederaciji. Danes vse tri jezikovne enote doživljajo preporod,
najintenzivneje pa se revitalizira furlanščina, k čemur gotovo pripomore
njen bogat literarni pedigre. Značilnost vseh treh so poleg italoromanskih
tudi številne galoromanske jezikovne prvine. Kot že omenjeno v poglavju o
istriotščini, pa Ive v ladinsko sfero uvršča tudi istriotske govore. Furlanska
jezikovna skupnost se je Ascoliju oddolžila tako, da je po njem poimenovala
Furlansko filološko združenje, frl. Societât Filologjiche Furlane, it. Società
Filologica Friulana, ustanovljeno leta 1919 v Gorici.

15.1 Govorni območji dolomitske ladinščine in švicarske
retoromanščine
Jezikovna area dolomitske ladinščine se razteza po deželi Trentino - Alto
Adige, sln. Tridentinsko - Zgornje Poadižje, natančneje v dolini Val di Fas-
sa, na ozemlju province Trento, dolinah Badia, Gardena in Marebbe v pro-

117