Page 115 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

14

Boj za status znakovnih jezikov, posebne

podskupine pod kategorijo mrj

Znakovni jeziki v današnjem evropskem prostoru predstavljajo poseben
tip mrj, sicer klasificiranih kot neuvrščeni jeziki. Njihova divergentnost
se kaže v tem, da niso vezani na celotno etnijo, ki prebiva na določenem
ozemlju, pač pa zgolj na manjše skupine pripadnikov posameznih etničnih
skupnosti. Gre za ljudi s težavami s sluhom in z govorom, ki jim ti jeziki
predstavljajo edino sredstvo sporazumevanja z okoljem, in posameznike,
ki so s slednjimi v interakciji: v prvi vrsti za svojce pa tudi prijatelje, uči-
telje, tolmače ali npr. delodajalce. Vsakemu govornemu jeziku odgovarja
poseben znakovni, kar pomeni, da se znotraj posameznih jezikovnih sku-
pnosti razvijajo različni znakovni jeziki, torej semiotski sistemi, ki imajo
svojo slovnico; temeljijo na znakih, ki se izvajajo z različnimi položaji rok
in prstov, mimiko ter s prstno abecedo (Širnik 2018, povzetek).

14.1 Evropski parlament v boju za status znakovnih jezikov
S problematiko te podskupine mrj se je spoprijel Evropski parlament z
dvema zaporednima resolucijama, prvo leta 1988 in drugo leta 1998. Na ta
način je pozval države članice eu k vključevanju znakovnih jezikov v šol-
stvo in različne domene javnega življenja in dela, s ciljem preprečevanja
diskriminacije in zagotavljanja enakih pravic vsem državljanom. Nekatere
države so se tematiki približale zelo sistematično in z veliko mero huma-
nosti, ponekod pa se je lotevajo počasneje. Finska, Portugalska in Avstrija
so prve naredile zgleden korak z vpisom znakovnih jezikov v svoje ustave
v zadnjem desetletju 20. in prvem desetletju 21. stoletja (leta 1995, 2003
in 2005). S tem dejanjem so jim priznale pravni status nacionalnih jezikov.
Veliko število evropskih držav, npr. Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Irska,
Latvija, Norveška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo, je
področje uredilo s posebnimi zakonskimi akti.

14.1.1 Mnoštvo znakovnih jezikov
V Evropi beležimo prek 40 znakovnih jezikov, po vsem svetu pa okoli 300
(Širnik 2018, Povzetek). Mnogi izmed njih so uradno priznani na tleh dolo-

113