Page 116 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Boj za status znakovnih jezikov, posebne podskupine pod kategorijo mrj

čene države, npr. v treh zgoraj omenjenih evropskih državah, marsikateri
pa nima nikakršnega pravnega statusa. Nekatere države imajo dva ali celo
več znakovnih jezikov, npr. v Belgiji sta v rabi flamski in francoski zna-
kovni jezik, v Švici se uporabljajo, v skladu s tem, kateri je prvi uradni
jezik posameznega kantona, trije: švicarsko-francoski, švicarsko-nemški
in švicarsko-italijanski. Obstajajo tudi različni dialekti znakovnih jezikov
(Širnik 2018, 3).

14.1.2 Mednarodni znakovni jezik
Poleg znakovnih jezikov posameznih držav ali skupnosti obstaja tudi med-
narodni znakovni jezik, angl. International Sign, ki je pod velikim vplivom
ameriškega znakovnega jezika. Slednjega lahko vzporejamo z angleščino
kot globalno linguofranco med govornimi jeziki. Na mednarodnih srečanjih
gluhih in naglušnih se vse intenzivneje razvija t.i. cross-signing, kar pome-
ni, da udeleženci razvijajo medsebojno interakcijo, ne da bi se pred tem
učili znakovnih kod svojih sogovorcev iz drugih delov sveta. Na forumu
Questions and Answers nizozemskega Max Planck Institute for Psycho-
linguistics najdemo članek »Do Signers from Different Language Backgro-
unds Understand Each Other’s Signs?«, ki natanko razčlenjuje razliko med
obema sredstvoma sporazumevanja, torej mednarodnim znakovnim je-
zikom in navzkrižno rabo različnih nacionalnih znakovnih jezikov (Max
Planck Institute for Psycholinguistics b.l.).

14.2 Slovenski znakovni jezik in jezik gluho-slepih
Parlament Republike Slovenije je leta 2002 sprejel Zakon o uporabi sloven-
skega znakovnega jezika (zuszj):¹

Ta zakon določa pravico gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni
jezik in pravico gluhih oseb do informiranja v njim prilagojenih teh-
nikahter obseginnačin uveljavljanja pravice do tolmačazaznakovni
jezik pri enakopravnem vključevanju gluhih oseb v življenjsko in de-
lovno okolje ter vse oblike družbenega življenja ob enakih pravicah
in pogojih ter z enakimi možnostmi, kot jih imajo osebe brez okvare
sluha.

Postopek umestitve slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike
Slovenije je bil dolgo v pripravi, naposled pa je junija 2021 Državni zbor

¹ https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2002-01-4810.

114