Page 111 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 111

13.3 Trdoživost istrobeneščine, jezika brez uradnega statusa


             di praznik beneškega ljudstva, it. Festa del Popolo Veneto, ki se obeležuje
             25. marca, na dan domnevne obletnice ustanovitve mesta Benetke. 25. ma-
             rec leta 421 namreč po dogovoru velja za datum uradne proglasitve rojstva
             mesta karnevala in užitkov. Na zgoraj omenjenem portalu, ki ga sproti po-
             sodabljajo, so objavljena osnovna orodja za uporabo beneščine. Med njimi
             omenimo več spletnih slovarjev, natančno ažuriran je npr. moderni Dizi-
             onario Veneto de »El Galepin« (https://www.elagalepin.com), sicer v precej-
             šnji meri osnovan na kvalitetnem klasičnem slovarju Dizionario veneziano-
             italiano con note grammaticali e fonologiche seguite da testi dialettali (1928)
             Giuseppeja Piccia, pa spletni prevajalnik Trasduttore Veneto de »El Gale-
             pin«: veneto-italiano-inglese (https://www.elagalepin.com) ter v italijan-
             ščini napisano slovnico Grammatica Veneta avtorja Silvana Bellonija (1991).
             Pohvalijo se lahko še z novejšo, v beneščini ustvarjeno slovnico Manual
             Gramaticale Xenerale de la Léngua Vèneta e le só varianti (2005) Micheleja
             Brunellija, znanega tudi kot urednika spletne strani www.sitoveneto.org
             in avtorja knjige Ciacołada su la Łéngua Vèneta (2004). Zadnja v nizu nave-
             denih slovnic je naslovljena Vèneto mio: appunti grammaticali e ortografici in
             veneto-vicentino (2003), katere avtor je Antonio Balsemin. Poleg tega lah-
             ko na portalu preberemo kratek povzetek o nastanku beneške grafije. Leta
             2017 je namreč posebna komisija po sedemletnem delu standardizirala be-
             neško grafijo, kot iztočnica pa ji je pri tem služila t.i. GrafiaVenetaUnitaria,
             sln. Poenotena beneška grafija. Treba pa je poudariti, da je pri priznanju
             novega statusa beneščine na regionalni ravni večjo vlogo kot želja samih
             Benečanov ali italijanske vlade gotovo odigral pritisk evropskih institucij s
             sklicevanjem na »Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih« –
             melrj (gl. 1.8.1).
               Zenovitimprevodom Svetega pisma Benečani zaenkrat ne razpolagajo,
             do preboja beneščine na Wikipedijo pa je prišlo leta 2004, torej pred ura-
             dnim razglasom statusa jezika; podatek o objavi 64.477 člankov do 1. aprila
             2021 dokazuje, da se jezik naglo digitalizira.

             13.3  Trdoživost istrobeneščine, jezika brez uradnega statusa
             V izjemni trdoživosti tiči največja sociolingvistična specifičnost jezika, kla-
             sificiranega med manj razširjene romanske jezike, v krogih jezikoslovcev
             poznanega pod imenom istrobeneščina, it. l’istroveneto. Opraviti imamo
             s potomko beneščine, natančneje povedano benečanščine, torej govora
             samega mesta Benetke in njenih neposrednih bližnjih krajev (Todorović
             2019, 135), ki je v obmorska mesta današnje slovenske in hrvaške Istre pro-
             dirala z invazijo njenih govorcev, tj. Benečanov, od 10. stoletja dalje. Tako


                                                                           109
   106   107   108   109   110   111   112   113   114   115   116