Page 110 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Beneščina in istrobeneščina

lanščine. Sicer pa sta bili poleg beneščine živa jezika Serenissime že ome-
njeni toskanščina in latinščina (Bizjak 2022, 107−108).
Po zatonu Republike sv. Marka se je jezikovna area nekdanjega neura-
dnega poslovno-diplomatskega beneškega idioma skrčila le na ozko obmo-
čje severne Italije, tj. na ozemlje med Chioggio, Benetkami, Padovo, Vicen-
zo, Verono, Bellunom, Feltrami in Tržaškim zalivom. Znotraj teh geograf-
skih meja se beneško govorno območje ohranja tudi danes, potemtakem
lahko današnjo beneščino uvrščamo pod kategorijo mrj. Po padcu repu-
blike je ta jezik globoko zdrsnil na hierarhični lestvici, padel je namreč na
ravenenegaizmedsevernoitalijanskih narečij intakšnekategorizacijejebil
deležen s strani italijanskega jezikoslovja do sredine prvega desetletja no-
vega tisočletja. Podatek o številu govorcev veneta izpred poldrugega dese-
tletja, ki ga najdemo na spletni strani Deželnega sveta Benečije/Veneta, it.
Consiglio Regionale del Veneto (http://www.linguaveneta.net), resda priča
o približno 3 mio uporabnikov, na osnovi česar ga pravzaprav lahko opre-
delimo kot mejni primer manj razširjenega jezika.

13.2 Ponoven vzpon na hierarhični jezikovni lestvici: pridobitev
statusa regionalnega jezika
Do ponovnega evolucijskega preobratajeprišloleta2007, koso siBene-
čani vendarle priborili, da je bil njihovemu jeziku s strani vodstev dežele
Benečije/Veneta ter tržaške in goriške pokrajine znotraj dežele Furlanije -
Julijske krajine prvič v zgodovini dodeljen uradni status, tj. status manj-
šinskega oz. regionalnega jezika, dasiravno zgolj na deželni ravni, torej v
celotni Benečiji in dveh provincah fjk, in to s ciljem ohranjanja kulturne
dediščine. Slednje pomeni, da beneščina ni vpisana kot manjšinski jezik v
Ustavo Republike Italije kot sestrska furlanščina ali pa sardščina, albanšči-
na, grščina in drugi mj/rj, ki jim italijanski državni vrh priznava polni
sveženj manjšinskih pravic v okviru italijanske države. Premik k priznanju
uradnega priznanja statusa jezika namesto narečja je vsekakor pridobitev,
toda na državni ravni takšnega priznanja zaenkrat ne uživa, temveč njen
status ureja deželni zakon št. 8/2007 o zaščiti, ovrednotenju in promociji
beneške zgodovinske in kulturne dediščine¹ (Bizjak 2022, 108). S potrditvi-
jo tega zakona je dovoljeno v šole uvajati fakultativne ure pouka beneščine,
organizirati tečaje usposabljanja učiteljev za tovrsten pouk, dopušča se ra-
ba beneščine v tisku in regionalnih televizijskih programih, predvidena pa
je tudi uvedba zapisov krajevnih imen v domačem jeziku. Uzakonjen je tu-

¹ https://bur.regione.veneto.it/BurvServices/pubblica/DettaglioLegge.aspx?id=196722.

108