Page 108 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Vzhodnoromanska jezikovna sfera nekoč in danes

tako v primeru predhodno obravnavane istroromunščine (gl. 1.5), ki pred-
stavlja kasnejšo etapo v evoluciji romunščine, prinesene na istrska tla. Ne
smemo pa v sklopu balkanske romanščine prezreti tudi primera jezika ju-
dovske etnije v osredju Balkana, zlasti na ozemlju Bosne in Hercegovine.
Judeo-español, imenovan tudi ladino oz. džidjo, šp. Djidijó (Bizjak 2022, 106,
po Zaraysky 2019), starinska varianta kastiljščine, danes podobnejša juž-
noameriški kakor evropski španščini, je še eden v vrsti evropskih jezikov, ki
so mu praktično šteti dnevi. V ta prostor so ga prinesli preko severne Afrike
in Italije Judje Sefarditi v 15. stoletju, tj. v času inkvizicije, potem ko so bili
z odlokom izgnani iz Španije, kasneje pa še s Portugalske. Tedanji sultan
Bajazid 2. jih je širokogrudno povabil v Otomansko cesarstvo, pod katerega
je v tem obdobju spadalo območje današnje BiH. Po Skubičevih podatkih
(1988, 368) je bilo pred drugo svetovno vojno v celotni Jugoslaviji 26.459
špansko govorečih Judov. Susanna Zaraysky v svojem članku navaja za is-
to obdobje kot število uporabnikov tega idioma v samem mestu Sarajevu
približno številko 12.000, medtem ko v istem članku za leto 2019 navaja
katastrofalno nizko število, tj. 4 štiri sedemdeset− oz. osemdesetletne go-
vorce (Bizjak 2022, 106, po Zaraysky 2019). In če se v današnjem javnem
življenju bosensko-hercegovske prestolnice judovsko španščino lahko sliši
edinole v tamkajšnji sinagogi, kjer za potomce ubežnikov pred španskimi
kralji deli maše namesto v hebrejščini in bosanščini potekajo v njihovem
domačem jeziku, pa isti jezik vendarle ne izumira tako naglo na območju
Turčije, kjer danes živi največja sefarditska skupnost v Evropi in katere je-
dro je nastanjeno v Istanbulu in okolici. Po podatkih avstrijske akademije
znanosti naj bi se namreč število teh govorcev sukalo pod 17.000 (Bizjak
2022,106,po Aminian 2019−2020).

106