Page 103 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

12

Vzhodnoromanska jezikovna sfera

nekoč in danes

Romanski svet, preplavljen z množico sodobnih variant reinkarnirane la-
tinščine, torej z današnjimi romanskimi oz. neolatinskimi jeziki, se na
osnovi izoglos jezikovno deli na severozahodno in jugovzhodno areo. Švi-
carski romanist Von Wartburg (1940, 13; 1950, 21; 1958, 51) uvršča na desno
stran demarkacijske črte Rimini–La Spezia, ki jo postavlja kot ločnico med
severozahodno in jugovzhodno Romànijo, italijanščino in tri enote bal-
kanske romanščine, tj. romunščino, dalmatščino in istriotščino/istrščino.
Prva in tretja izmed teh treh enot, torej romunščina in istriotščina sta do
danes preživeli in evolvirata dalje, medtem ko sta obe varianti druge, tj.
dalmatščine, v srednjem veku doživeli proces asimilacije in se zlili v čaka-
vska hrvaška narečja.

12.1 Opuščeni varianti vzhodnoromanske jezikovne enote,
imenovane dalmatščina
Pojem dalmatščina se nanaša na povsem opuščeni jezikovni enoti, nasle-
dnici vzhodne latinščine ob današnji hrvaški jadranski obali, to se pravi
na območju nekdanje rimske province Superior Provincia Illyriae, tj. veljo-
tščino ali romanščino na otoku Krku, definirano tudi kot krkoromanšči-
no, njeni govorci pa so jo imenovali veklisun, in dubrovniško dalmatščino,
kar pomeni romanščino na ozemlju nekdanje Dubrovniške republike, sicer
bolj znano pod italijansko oznako il ragusano. Govorimo o vulgarni latin-
ščini, ki se je tod ustalila v obdobju začetka našega štetja in postala južno
krilo balkanske romanščine. Življenjska doba teh govorov je kljub vdoru
Avarov ter nato naseljevanju Slovanov in kasnejšemu močnemu vplivu be-
neščine z ekonomsko-politično ekspanzijo Benetk dosegla skoraj 2.000 let
(Skubic 1988, 127). Njun prispevek določenih glasoslovnih in tudi kakšne
morfološke ter semantične ostaline, ohranjenih v današnjih hrvaških nare-
čjih Dalmacije, kakor tudi nekaj sporadičnih preživelih toponimov vendar-
le priča o njunem delnem preživetju ali, bolje rečeno, o preživetju njunih
posameznih prvin, kar pomeni, da daleč prevladujoč slovanski superstrat
v teh narečjih ohranja zgolj rahel pridih prvobitnega neolatinskega, tj. dal-

101