Page 101 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

11

Stara gotščina in burgundščina, ugasla

oz. usihajoča potomca germanščine

Paralelo transformaciji praslovanščine v slovanske jezike predstavlja tudi
pretvorba nekdanje germanščine, v prvi fazi v stare germanske jezike, ki so
v naslednjih fazah bodisi evolvirali dalje ali pa ugasnili oz. se skromno asi-
milirali v okoliške jezike. Primera ugaslih potomcev germanščine sta stara
gotščina in burgundščina, predstavnici vzhodnogermanske jezikovne veje,
prva jezika plemen Gotov, druga pa Burgundov. Goti so se sprva naselili ob
spodnjem toku Visle, se kasneje premaknili k Črnemu morju in se v drugi
polovici 4. stoletja razkropili: Vzhodni Goti/Ostrogoti so ustanovili svo-
jo državo vzhodno od reke Dnestr, medtem ko so Zahodni Goti/Vizigoti
bivali na območju med Dnestrom in Donavo. Burgundi so dali ime zdaj
že nekdanji francoski pokrajini Burgundiji, ki po novem sodi v združeno
pokrajino Burgundija - Franche-Comté. Burgundščina je ugasnila pred 10.
stoletjem in za seboj ni zapustila kaj dosti sledi, v nasprotju z gotskim je-
zikom, izpričanim v prepisih prevoda Svetega pisma iz 6. stoletja. Prevod
Nove zaveze je bil delo škofa Ulfilasa oz. Wulfile in velja za prvo knjigo v ka-
terem koli germanskem jeziku. Po podatkih Trobevšek Drobnakove (2006,
28) »se je gotščina najdlje obdržala na polotoku Krimu, zadnji zapisi v krim-
ski gotščini naj bi bili iz 16. stoletja, govorjeni jezik pa naj bi bil preživel
vsaj do 18. stoletja«. Vizigote so na ozemlju Južne Galije dokončno porazi-
li premočni Franki, v Španiji pa so jih uničili Arabci. Usodo njihovih bratov
Ostrogotov pa so dokončno zapečatili Bizantinci na območju Italije.
Večine njunih sestrskih jezikov pa vitalnost ni zapustila oz. se je razvnela
kasneje, tako da so se iz njih rodili manj razširjeni moderni germanski jezi-
ki. Izrazit primer vitalnosti med germanskimi jeziki predstavlja že obrav-
navana islandščina.

99