Page 449 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 449
Navajanje študentov didaktike zgodovine na uporabo mobilnih naprav pri učenju zgodovine
sko delo študentov je bilo predstavljeno pod naslovom Po Kekčevi poti. Na
primeru kulturno-zgodovinske dediščine Kranjske Gore je primer vključeval
učenje zgodovine z mobilnimi napravami na mestu samem oz. »in situ« (na
terenu). S pomočjo tabličnih računalnikov ali pametnih telefonov so študenti
prikazali prednosti učenja zgodovine z mobilnimi napravami na terenu ter
možnosti iskanja zanimivih, poučnih in verodostojnih informacij o zgodovini
Kranjske Gore, o njeni ljudski arhitekturi in mitološkem izročilu.
V nadaljevanju predstavljamo primer možnosti rabe mobilnih naprav pri
zgodovinarskem terenskem delu za obravnavo kulturno-zgodovinske dedi-
ščine Kranjske Gore na primeru vpliva ljudskega izročila na literarne like v
pripovedih o Kekcu.
Oris vpliva ljudskega izročila na literarne like v pripovedih o Kekcu
Ena najbolj priljubljenih mladinskih povesti v Sloveniji je Kekec. Njen avtor je
pisatelj Josip Vandot, ki se je rodil leta 1884 v Kranjski Gori (umrl je leta 1944).
Pod psevdonimom Cvetko Slavin je v letih 1918–1924 izdajal zgodbe o Kekcu v
revijah Vrtec in Zvonček, leta 1936 pa je v samozaložbi izdal knjigo Kekec z naših
gora, ki je danes znana pod naslovom Kekec na hudi poti. Po drugi svetovni vojni
so Vandotove pripovedi o Kekcu izšle v trilogiji (Špelec 2013, 231):
. Kekec na hudi poti,
. Kekec nad samotnim breznom,
. Kekec na volčji sledi.
Pripovedi so bile večkrat predelane v slikanice za otroke.
V Kranjski Gori je ohranjena Vandotova rojstna hiša na naslovu Podbreg 27. Na
fasadi je Vandotov doprsni kip ter spominska plošča z napisom:
Tukaj rodil se je Josip Vandot,
pisal je knjige za mladi rod.
Živ ohranili mu bodo spomin
Kekec in Mojca in Kosobrin.
Spominska soba Josipa Vandota pa je tudi v Liznjekovi domačiji na naslovu
Borovška 63.
Žanrsko se zgodbe o Kekcu uvrščajo med pravljice in pripovedi. K pravljicam
jih uvrščajo čarobna bitja (Bedanec, Pehta, Vila Škrlatica), čarobni pomočniki
(volk, sova), čarobna sredstva (zdravilne kapljice, zdravilni mežikelj (jeglič)), Ke-
kčeva potovanja, na katerih premaga zle sile idr. K zgodovinski pripovedi pa
jih uvrščajo omembe resničnih krajev in prostorska umestitev v svet Julijskih
Alp, predmetov (cula, sveča, izba, skedenj idr.), povezava s slovenskim prosto-
rom (citre, medena potica), zgodovinske resničnosti (otroci služijo kot pastirji),
šege in navade (Špelec 2013, 240). Kekec je neustrašni junak, ki se bojuje z zlimi
silami in jih vedno premaga. Boj med dobrim in zlim ter pravljične sestavine
mu dajejo nadčasovni in univerzalni okvir. Zato ne preseneča, da so prvi film o
449
sko delo študentov je bilo predstavljeno pod naslovom Po Kekčevi poti. Na
primeru kulturno-zgodovinske dediščine Kranjske Gore je primer vključeval
učenje zgodovine z mobilnimi napravami na mestu samem oz. »in situ« (na
terenu). S pomočjo tabličnih računalnikov ali pametnih telefonov so študenti
prikazali prednosti učenja zgodovine z mobilnimi napravami na terenu ter
možnosti iskanja zanimivih, poučnih in verodostojnih informacij o zgodovini
Kranjske Gore, o njeni ljudski arhitekturi in mitološkem izročilu.
V nadaljevanju predstavljamo primer možnosti rabe mobilnih naprav pri
zgodovinarskem terenskem delu za obravnavo kulturno-zgodovinske dedi-
ščine Kranjske Gore na primeru vpliva ljudskega izročila na literarne like v
pripovedih o Kekcu.
Oris vpliva ljudskega izročila na literarne like v pripovedih o Kekcu
Ena najbolj priljubljenih mladinskih povesti v Sloveniji je Kekec. Njen avtor je
pisatelj Josip Vandot, ki se je rodil leta 1884 v Kranjski Gori (umrl je leta 1944).
Pod psevdonimom Cvetko Slavin je v letih 1918–1924 izdajal zgodbe o Kekcu v
revijah Vrtec in Zvonček, leta 1936 pa je v samozaložbi izdal knjigo Kekec z naših
gora, ki je danes znana pod naslovom Kekec na hudi poti. Po drugi svetovni vojni
so Vandotove pripovedi o Kekcu izšle v trilogiji (Špelec 2013, 231):
. Kekec na hudi poti,
. Kekec nad samotnim breznom,
. Kekec na volčji sledi.
Pripovedi so bile večkrat predelane v slikanice za otroke.
V Kranjski Gori je ohranjena Vandotova rojstna hiša na naslovu Podbreg 27. Na
fasadi je Vandotov doprsni kip ter spominska plošča z napisom:
Tukaj rodil se je Josip Vandot,
pisal je knjige za mladi rod.
Živ ohranili mu bodo spomin
Kekec in Mojca in Kosobrin.
Spominska soba Josipa Vandota pa je tudi v Liznjekovi domačiji na naslovu
Borovška 63.
Žanrsko se zgodbe o Kekcu uvrščajo med pravljice in pripovedi. K pravljicam
jih uvrščajo čarobna bitja (Bedanec, Pehta, Vila Škrlatica), čarobni pomočniki
(volk, sova), čarobna sredstva (zdravilne kapljice, zdravilni mežikelj (jeglič)), Ke-
kčeva potovanja, na katerih premaga zle sile idr. K zgodovinski pripovedi pa
jih uvrščajo omembe resničnih krajev in prostorska umestitev v svet Julijskih
Alp, predmetov (cula, sveča, izba, skedenj idr.), povezava s slovenskim prosto-
rom (citre, medena potica), zgodovinske resničnosti (otroci služijo kot pastirji),
šege in navade (Špelec 2013, 240). Kekec je neustrašni junak, ki se bojuje z zlimi
silami in jih vedno premaga. Boj med dobrim in zlim ter pravljične sestavine
mu dajejo nadčasovni in univerzalni okvir. Zato ne preseneča, da so prvi film o
449
