Page 447 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 447
Navajanje študentov didaktike zgodovine na uporabo mobilnih naprav pri učenju zgodovine
E-gradiva za izobraževanje dijakov na daljavo nastajajo v okviru Zavoda
RS za šolstvo od leta 2010 dalje. Dostopna so na portalu Jazon.⁵ Model izo-
braževanja dijakov na daljavo vključuje učenje s pomočjo e-gradiv s portala
Jazon ter sprotno spremljanje in (samo)vrednotenje znanja po načelih forma-
tivnega spremljanja znanja v spletnem učnem okolju Mahara z eListovnikom,
MS Office 365 ali v spletni učilnici. E-pošta, skype, viber, vox pa se dodatno
uporabljajo kot orodja za komuniciranje med dijaki in učitelji, ki so tutorji v
procesu izobraževanja na daljavo.
Učenje z mobilnimi napravami pri terenskem delu pri zgodovini
Učenje z mobilnimi napravami je z vidika učnih ciljev pouka zgodovine smi-
selno povezati z zgodovinarskim terenskim delom pri raziskovanju krajevne
zgodovine na mestih, kjer so se zgodili pomembni zgodovinski dogodki ali
pojavi. Učenci z mobilnimi napravami in metodami zgodovinarskega teren-
skega dela raziskujejo preteklost svojega kraja. V ospredju so trije sklopi me-
tod zgodovinarskega terenskega dela. Prvi sklop predstavlja metoda opa-
zovanja, pri kateri učenci opazujejo, zapisujejo, rišejo, fotografirajo, snemajo
ipd. Z metodo opazovanja iščejo informacije, dejstva, dokaze za spremembe,
razmišljajo in ugotavljajo o vzrokih za spremembe. Drugi sklop predstavlja
metoda odkrivanja, pri kateri učenci preučujejo materialne zgodovinske vire,
kot so stavbe, razni predmeti, kipi, kulturni spomeniki, spomeniki tehnične
dediščine ipd. Učenci preučujejo tudi pisne zgodovinske vire, kot so doku-
menti, imena ulic, delov mest, predmestij, krajev in vasi, ledinska imena,
napise na različnih spomenikih, javnih stavbah ipd. Pomagajo pa si tudi z
ustnimi viri, saj lahko informacije zbirajo z intervjuji, vprašalniki ipd. V sklopu
zgodovinarskega terenskega dela lahko učenci obiščejo tudi muzej, muzej
na prostem, arhiv, galerijo, knjižnico in druge ustanove, pomembne za zgo-
dovino. Učenci torej preučujejo zgodovinske dogodke, pojave in procese s
pomočjo zgodovinskih virov ter ugotavljajo starost, značilnosti, spremembe,
vzroke za spremembe. Zato merijo stavbe, prostore, predmete; intervjuvajo
prebivalce, zbirajo informacije iz pisnih in materialnih zgodovinskih virov.
Tretji sklop pa predstavlja metoda postavljanja hipotez in sklepanja. Učenci
postavljajo hipoteze, iščejo dodatne informacije in sklepajo o zgodovinskem
dogajanju na temelju zbranih podatkov, informacij, dejstev, dokazov, obliku-
jejo razlage in mnenja. Svoje izsledke lahko predstavijo s pripravo delovnega
lista za zgodovinarsko terensko delo in/ali z njegovim reševanjem, z video-
oz. avdioposnetkom, s pomočjo mobilne naprave, izdelavo kolaža kulturno-
⁵ Glej http://jazon.splet.arnes.si.
447
E-gradiva za izobraževanje dijakov na daljavo nastajajo v okviru Zavoda
RS za šolstvo od leta 2010 dalje. Dostopna so na portalu Jazon.⁵ Model izo-
braževanja dijakov na daljavo vključuje učenje s pomočjo e-gradiv s portala
Jazon ter sprotno spremljanje in (samo)vrednotenje znanja po načelih forma-
tivnega spremljanja znanja v spletnem učnem okolju Mahara z eListovnikom,
MS Office 365 ali v spletni učilnici. E-pošta, skype, viber, vox pa se dodatno
uporabljajo kot orodja za komuniciranje med dijaki in učitelji, ki so tutorji v
procesu izobraževanja na daljavo.
Učenje z mobilnimi napravami pri terenskem delu pri zgodovini
Učenje z mobilnimi napravami je z vidika učnih ciljev pouka zgodovine smi-
selno povezati z zgodovinarskim terenskim delom pri raziskovanju krajevne
zgodovine na mestih, kjer so se zgodili pomembni zgodovinski dogodki ali
pojavi. Učenci z mobilnimi napravami in metodami zgodovinarskega teren-
skega dela raziskujejo preteklost svojega kraja. V ospredju so trije sklopi me-
tod zgodovinarskega terenskega dela. Prvi sklop predstavlja metoda opa-
zovanja, pri kateri učenci opazujejo, zapisujejo, rišejo, fotografirajo, snemajo
ipd. Z metodo opazovanja iščejo informacije, dejstva, dokaze za spremembe,
razmišljajo in ugotavljajo o vzrokih za spremembe. Drugi sklop predstavlja
metoda odkrivanja, pri kateri učenci preučujejo materialne zgodovinske vire,
kot so stavbe, razni predmeti, kipi, kulturni spomeniki, spomeniki tehnične
dediščine ipd. Učenci preučujejo tudi pisne zgodovinske vire, kot so doku-
menti, imena ulic, delov mest, predmestij, krajev in vasi, ledinska imena,
napise na različnih spomenikih, javnih stavbah ipd. Pomagajo pa si tudi z
ustnimi viri, saj lahko informacije zbirajo z intervjuji, vprašalniki ipd. V sklopu
zgodovinarskega terenskega dela lahko učenci obiščejo tudi muzej, muzej
na prostem, arhiv, galerijo, knjižnico in druge ustanove, pomembne za zgo-
dovino. Učenci torej preučujejo zgodovinske dogodke, pojave in procese s
pomočjo zgodovinskih virov ter ugotavljajo starost, značilnosti, spremembe,
vzroke za spremembe. Zato merijo stavbe, prostore, predmete; intervjuvajo
prebivalce, zbirajo informacije iz pisnih in materialnih zgodovinskih virov.
Tretji sklop pa predstavlja metoda postavljanja hipotez in sklepanja. Učenci
postavljajo hipoteze, iščejo dodatne informacije in sklepajo o zgodovinskem
dogajanju na temelju zbranih podatkov, informacij, dejstev, dokazov, obliku-
jejo razlage in mnenja. Svoje izsledke lahko predstavijo s pripravo delovnega
lista za zgodovinarsko terensko delo in/ali z njegovim reševanjem, z video-
oz. avdioposnetkom, s pomočjo mobilne naprave, izdelavo kolaža kulturno-
⁵ Glej http://jazon.splet.arnes.si.
447
